Predsednik vlade Janez Janša se je popoldne na Brdu pri Kranju sestal na delovnem posvetu s predstavniki gospodarstva. Razpravljajo o epidemioloških razmerah v državi ter morebitnih dodatnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. V gospodarstvu upajo, da zaprtje države ni na dnevnem redu.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je ob prihodu na delovni posvet izrazil pričakovanje, da jih bo vlada seznanila s stanjem v državi ter z razmišljanji glede morebitnih nadaljnjih ukrepov.
“Z naše strani želimo prispevati k temu, da bi dosegli čim višjo precepljenost v državi,” je dejal in dodal: “Če bo treba sprejemati kakšne dodatne ukrepe, bomo vedno podprli to, kar bo zagovarjala stroka.”
Spomnil je, da je GZS že novembra lani predlagala v razmislek obvezno cepljenje, predvsem za starejše in rizične skupine. “Če bo obvezno cepljenje potrebno, ga bomo podprli z namenom, da bi se proizvodno-poslovni procesi nemoteno odvijali,” je dejal Šimonka.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh se boji, da bi prišlo do ponovnega zaprtja države. Tega si namreč slovensko gospodarstvo v tem trenutku ne more privoščiti, pa naj bo zdravstvena kriza še tako huda. “A še huje je lahko, če gospodarstvo zaprejo,” je dejal.
Če bo zdravstvena stroka vztrajala pri zaprtju države, potem se mora vlada po Mehovih besedah zavedati, da bo morala poiskati sredstva, s katerimi bo pomagala gospodarstvu preživeti, tako kot je v letu 2020 in delno v letu 2021.
Po Mehovem mnenju drugače ne more biti, saj za sedanje razmere niso krivi obrtniki in podjetniki, pač pa gre za višjo silo. “Če se vlaga v gospodarstvo in ljudi, bo to vedno vrnjeno v državni proračun,” je poudaril.
Slovensko gospodarstvo je sicer trenutno v zelo dobrem stanju, vendar skrbi podjetjem povzroča rast cen energentov in surovin. Ta tema ni na dnevnem redu današnjega delovnega posveta s premierjem, a tako Šimonka kot Meh jo vidita kot velik problem, zato tudi tu pričakujeta ustrezen odziv vlade.
Za marsikatero podjetje bo velik problem tudi zvišanje minimalne plače s 1. januarjem 2022 za stopnjo inflacije v letu 2021. “To je razmeroma veliko breme predvsem za panoge, ki so bile močno prizadete zaradi covida-19 in niso mogle normalo poslovati, kot tudi za energetsko intenzivno industrijo,” je opozoril Šimonka.
Janša se je pred odhodom na Brdo pri Kranju srečal tudi s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Ta mu je predstavil poslovanje NLB v letu 2021 in predstavil načrte za letos, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Za največjo banko v državi je uspešno leto, samo v prvih devetih mesecih lani je ustvarila 205,5 milijona evrov čistega dobička, skoraj še enkrat več kot leto prej.
Epidemične razmere se v zadnjem času spet zaostrujejo, število okužb z novim koronavirusom se v zadnjih dneh giblje okoli 4000 na dan, kar je največ od sredine lanskega novembra. Skrbi hitro širjenje bolj nalezljive koronavirusne različice omikron, minister za zdravje Janez Poklukar je zato že pozval k maksimalnemu zmanjšanju stikov na delovnih mestih.
