V dneh, ko v Italiji in drugod potekajo spominski dogodki na žrtve fojb, so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pozvali k celovitemu spominjanju na tragična obdobja 20. stoletja in njegove žrtve. Spomin na pretresljive dogodke ne sme biti orodje v rokah katere koli politike ali ideologije, so sporočili.
Ministrstvo zavrača interpretacije zgodovine, ki obujajo sovraštvo in strah ter pozabljajo na grozote fašističnega režima, ki jih je občutil slovenski narod.
“Za spoštljiv spomin, spravo in lepšo prihodnost dveh sosednjih držav in narodov nosimo skupno odgovornost, kakor je skupna tudi naša odgovornost za varovanje najvišjih vrednot združene Evrope,” je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Kot so sporočili z MZEZ, Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo dogodkov iz preteklosti kot jih prikazuje tudi skupno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956, ki so ga pripravili v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in je dostopno javnosti.
Na ministrstvu so spomnili na projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 Nova Gorica-Gorica, ki so ga v soboto uradno odprli. “Prepričani smo, da ta odraža resnična hotenja in skupne interese prebivalcev obmejnega območja, obeh narodov, njunih manjšin in dveh držav, zato si zasluži vso podporo, medsebojno spoštovanje in skupna prizadevanja za ohranitev njegove neprecenljive dediščine,” je povedala Fajon.
Prav na dan odprtja (EPK) so neznanci oskrunili spomenik žrtvam povojnih pobojev v Bazovici pri Trstu. Ministrstvo je danes zavrnilo vse oblike vandalizma in skrunitve spomenikov na krajih spominjanja obeh narodov. Kot so zapisali, naj ti ostanejo za vedno kraji miru, tolažbe in skupnih stiskov rok.
Ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije je v ponedeljek potekalo več spominskih dogodkov v Rimu, Bazovici in tudi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Tam so odprli razstavo, posvečeno žrtvam pokolov v fojbah in izgnancev iz Istre, Reke in Dalmacije. Temu je nasprotovalo več evropskih poslancev iz Slovenije in Hrvaške, češ da ni ni v skladu s temeljnimi vrednotami EU in da vključuje zemljevide, “ki bi lahko nakazovali na ozemeljske zahteve proti današnjima Sloveniji in Hrvaški”.
