Muzej Velenje je v Spominskem centru 1991 ob 30-letnici slovenske samostojnosti predstavil slovenski tolar. Gre za prvi slovenski denar, ki se je do danes najgloblje vtisnil v slovensko narodno zavest. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ločili so se le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.
Kot je zapisano na spletnih straneh Muzeja Velenje, je za razliko od zastave in himne, ki imata predvsem simbolno vlogo, je nacionalni denar nepogrešljiv spremljevalec osamosvajanja kateregakoli naroda, saj predstavlja ob svoji simbolni vlogi tudi stvarno, ekonomsko narodno samostojnost in neodvisnost.
Prvi slovenski denar, ki je bil pred 30 leti še brez imena in se ga je zato med ljudmi kasneje oprijelo ime bon, so tiskali v strogi tajnosti v celjski tiskarni Cetis med novembrom 1990 in januarjem 1991, nato pa je bil skrit na različnih lokacijah v okolici Ljubljane.
Zaradi določil Brionskega sporazuma so bili Slovenci prve mesece po razglasitvi neodvisnosti še primorani uporabljati jugoslovanske dinarje. Prvi slovenski denar, ki so ga v državnem zboru po dolgotrajnem tehtanju naposled imenovali tolar, je med Slovenci zaokrožil 9. oktobra leta 1991, ko je Slovenija po izteku Brionskega sporazuma izstopila iz jugoslovanskega monetarnega sistema in začela z menjavo jugoslovanskih dinarjev za novo slovensko valuto.
