V Muzeju Ljutomer, ki deluje pod okriljem Splošne knjižnice Ljutomer, so leto 2020 izkoristili tudi za osvežitev, preureditev in dopolnitev prostorov ter vzpostavitev strani na Facebooku, v prihodnosti pa želijo vpeljati še več virtualnih vsebin in vsebin za otroke ter digitalizirati domoznansko gradivo.
“Videli smo, da v knjižnici zmanjkuje prostora, da imamo založene knjige, knjige ob oknih, povsod, kjer jih je bilo možno odložiti, hkrati pa imamo v istem nadstropju muzej,” je pojasnila direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani. Odločili so se, da bodo knjižnico razširili v prostore muzeja, ko so začeli s to širitvijo, pa so spoznali, da je tudi muzej potreben prenove. Oprema je bila stara, poškodovana in ni več delovala, obenem pa je bilo treba prostore prilagoditi zahtevam glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, je dodala.
V muzeju so tri stalne zbirke; splošna muzejska zbirka o Ljutomeru in okolici, zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem ter zbirko fotografij in filmov Karola Grossmanna, pri kateri si obiskovalci lahko ogledajo tudi prvi slovenski kratki film Odhod od maše v Ljutomeru, ki ga je leta 1905 posnel Grossmann, je povedal muzejski sodelavec Tomaž Markovič. Nekaj nerazstavljenih predmetov, umetniških del, več sto fotografij in razglednic ter tudi nekaj arhivskega gradiva pa še čaka na podrobno obdelavo.
Sobo, posvečeno Grossmannu, so lani prenovili. “Tu smo tudi temeljito prenovili prikaz, prenovili, prečistili vse zadeve, pobelili prostore. … Najbolj zanimivo pa je bilo, da ko smo to naredili, se je obisk povečal. Že po programu so seveda prihajale šolske skupine iz gimnazije, skupine otrok, potem posamezniki že od poletja, obenem pa tudi skupine, ki jih prej ni bilo – iz Gorenjske, iz drugih krajev, tako da smo imeli v septembru in do sredine oktobra, ko se je vse skupaj zaprlo, čez 300 obiskovalcev, kar je za naš muzej lepo število,” je povedala Laissanijeva.
Od v zbirki skupaj 18 predstavljenih taborov od leta 1868 do 1871 pa so v prenovi uredili tako, da lahko prostori sprejmejo najmanj 30 ljudi in da se lahko prostori tudi prezračijo, zbirko pa so tudi dopolnili.
Jeseni so ustvarili tudi Facebook stran Muzej in galerija Ante Trstenjak Ljutomer, na kateri objavljajo zgodovinske utrinke Ljutomera s širšo okolico in novice, ta hip pa svojo pozornost usmerjajo tudi v pripravo 27. letnika publikacije Zgodovinski listi, v kateri bodo predstavili stare obrti na širšem območju Ljutomera.
