Začasno zadržanje izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski (SV) bi bilo nesorazmerno, saj bi začasno ustavilo aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti, so ob informacijah, da naj bi ustavno sodišče sprejelo odločitev o zadržanju, ocenili na ministrstvu za obrambo (Mors). S tako odločitvijo sicer uradno še niso seznanjeni.
Da naj bi ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, so danes poročali nekateri mediji.
Na ministrstvu so se tako odzvali na ta poročanja in navedli, da bi si ustavno sodišče s takšno odločitvijo naložilo veliko odgovornost, saj Slovenijo z novim, pa čeprav začasnim odlaganjem investicij v obrambo in varnost države postavlja v nezavidljiv položaj. Nastale bodo namreč nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije, so prepričani na Morsu.
Zadržanje izvajanja omenjenega zakona bi sicer imelo že v tem mesecu povsem konkretno posledico, saj bi bili prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi, so navedli. “Odlaganje izvajanja procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti,” so še opozorili.
Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče dokončno odločilo brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. V nasprotnem primeru bi tako rekoč dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije, s tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje, so še prepričani na Morsu.
Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026 po njihovih besedah vsebuje nujne ukrepe, s katerimi sta vlada in DZ želela čim prej prekiniti že obstoječe večletno protiustavno stanje, v katerem SV po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah in v nasprotju z ustavo ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju z ustavo ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti, so še spomnili.
Sama morebitna odločitev ustavnega sodišča o zadržanju izvršitve zakona pa je po oceni ministrstva procesne narave in na noben način ne prejudicira končne vsebinske odločitve. Na ministrstvu bodo sicer spoštovali tako procesno kot tudi končno meritorno odločitev ustavnega sodišča.
DZ je zakon, ki do leta 2026 predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.
Levica in SD sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.
Koordinator Levice Mesec pa je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Obenem je ustavnemu sodišču predlagal, naj do dokončne odločitve zadrži izvrševanje zakona.
