SlovenijaGospodarstvo

Industrija organizacije sejmov in srečanj od države pričakuje večjo pomoč od predvidene

Industrija organizacije sejmov in srečanj pričakuje, da jim bo država pomagala v večji meri, kot je to predvideno v interventnem zakonu. Med drugim si želijo zvišanja gornje pomoči enkratnega dodatka, podaljšanje ukrepa kritja fiksnih stroškov vsaj do konca septembra in podaljšanja moratorija na vračanje posojil do konca leta.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost poudarili v Zbornici industrije sejmov in srečanj pri Gospodarski zbornici Slovenije, je industrija organizacije sejmov in srečanj zagotovo med panogami, ki jih je pandemija najbolj prizadela in katere okrevanje bo zelo postopno. Dejavnost je bila namreč več kot eno leto, od sredine marca lani do letošnjega maja, praktično prepovedana.

Gospodarsko razstavišče, Celjski sejem in Pomurski sejem so od 31. marca 2020 do 1. aprila letos glede na enako obdobje v letu prej povprečno zabeležila 89,9-odstotni padec prometa. “Podobno se je dogajalo sejemskim organizatorjem, organizatorjem drugih prireditev in podporni dejavnosti, ki skrbi za izdelavo stojnic, osvetlitve, ozvočenja ipd.,” so pojasnili.

“Pričakujemo, da bo država pomagala v večji meri, kot je to predvideno v devetem protikoronskem zakonu. Pri ukrepu enkratni dodatek za turizem naj se ta dodatek oz. višji dodatek dodeli najbolj prizadetim. To so tista podjetja, ki jim je v obdobju prepovedi delovanja, od 31. marca 2020 do 1. aprila letos, prihodek padel za najmanj 70 odstotkov glede na enako obdobje leto poprej, in ne tako, kot predvideva osnutek zakona, ki upošteva predviden padec v koledarskem letu 2021 glede na leto 2019,” so navedli.

V zbornici namreč upajo, da bo panoga konec poletja začeli poslovati, kar pa verjetno pomeni, da letos ne bodo imeli 70- in večodstotnega letnega padca prometa. “Vendar sredstva nujno potrebujemo sedaj, saj jih potrebujemo tudi kot zagonska sredstva za dejavnost,” so poudarili.

Hkrati pričakujejo, da se gornja pomoč v obliki enkratnega dodatka za turizem za najbolj prizadeta podjetja dvigne z 10 na 25 odstotkov, čakanje na delo doma do 30. septembra pa naj se podaljša brez omejitve prepovedi opravljanja dejavnosti z odlokom (čez poletje namreč sejemskih in kongresnih prireditev ni).

Želijo si tudi, da se ukrep kritja fiksnih stroškov za najbolj prizadete panoge in podjetja, ki beležijo visoke padce, podaljša vsaj do 30. septembra, še bolje pa do konca leta, saj v panogi ni več likvidnih sredstev in tudi ne možnosti za najem novih kreditov.

Poleg tega bi podaljšali moratorij na vračanje posojil do konca leta in da bi se zagotovila dostopnost kreditov najbolj prizadetim podjetjem, katerim banke zaradi slabe lanske bilance zavračajo vloge, pomoč v obliki garancije za povračilo stroškov organizacije dogodkov, ki se ne izvedejo oz. prepolovijo iz predvidene višine 80 odstotkov, pa naj se poveča na 100-odstotno kritje dejanskih stroškov.

Ob tem so v zbornici pojasnili, da so državi predlagali pomoč v obliki zagonskih ukrepov za ponovno izvedbo sejmov in kongresov, in sicer kot podporo razstavljavcem za razstavljanje na sejmih v Sloveniji ter podporo organizatorjem kongresne dejavnosti, vezano na udeleženca kongresa.

“Uspešen zagon sejemske in kongresne dejavnosti ne pomeni samo obstoj panoge, ampak v okolju, kjer potekajo, sejmi in kongresi so multiplikacijski učinki tudi sedemkratni. To pa pomeni, da bi panoga vrnila vložena proračunska sredstva v relativno kratkem obdobju,” so še zapisali.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button