Na ministrstvo za notranje zadeve so poudarjajo, da je znanje slovenskega jezika eden osnovnih pogojev za uspešno integracijo. S tem so se odzvali na poziv nevladnih organizacij poslancem, naj ne sprejmejo novele zakona o tujcih, saj ta predvideva, da morajo družinski člani tujcev po enem letu opraviti izpit iz slovenskega jezika.
Spremembe zakona o tujcih so pripravili, ker se zavedajo potrebe po tuji delovni sili v Sloveniji, so sporočili z notranjega ministrstva.
S spremembami v prvi vrsti odpravljajo administrativne ovire ter omogočajo hitrejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Ob tem so ponovno predlagali uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev, predlog zakona pa poslali v DZ v obravnavo po nujnem postopku, so zapisali.
V javnosti je sprožilo burne odzive dejstvo, da bodo morali družinski člani tujcev, imetnikov dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ob vlogi za podaljšanje dovoljenja predložiti potrdilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni pri pooblaščeni ustanovi v Sloveniji.
Ambasada Rog in Delavska svetovalnica sta namreč vlado in poslance pozvala, naj ne sprejmejo novele zakona o tujcih in s tem preprečijo ločevanje družin. Nevladniki zatrjujejo, da je ministrstvo za notranje zadeve iz predloga zakona nedavno črtalo odpravo pogoja izpita iz slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov. “Tega država kakopak ne zahteva od delavca, ki lahko še naprej gara in plačuje davke, ob tem pa mora še sprejeti, da bo njegova družina izgnana,” so opozorili nevladniki.
“Poudarjamo, da na ministrstvu razumemo pomen družinskega življenja in pravico do združevanja družine,” so zapisali. Ob tem so izpostavili varovalko, ki jo zakon že zdaj vsebuje, in sicer, da morajo upravne enote ob izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev izdaje ali podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. “Verjamemo, da je ta zakonska določba zadostna varovalka, ki kaže na to, da ne bomo ločevali družin in s tem povzročali dodatnih stisk,” so sporočili.
“Naš namen je, da z različnimi zakonskimi rešitvami, strateškimi dokumenti in ukrepi naredimo slovensko družbo odprto in bolj vključujočo,” so zapisali. Ob tem pa dodali, da zato dajejo velik poudarek integracijskim ukrepom, ki jih bodo v tem mandatu dodatno krepili. Na petkovem srečanju vodstva ministrstva z nevladnimi organizacijami so se zavezali k pripravi sodobne migracijske strategije.
Zakon določa pogoj osnovne stopnje znanja jezika, so dejali in da ta pogoj zahtevajo tudi v drugih državah članicah Evropske unije. “Ravno znanje slovenskega jezika pa je eden osnovnih pogojev za uspešno integracijo posameznika v družbo,” so zapisali in dodali, da si želijo, da bi tujci, ki prihajajo k nam, prepoznali pomen vključevanja v družbo in se množično udeleževali tečajev slovenskega jezika. “Ti bodo s predlogom zakona, ko bo potrjen v državnem zboru, ponovno brezplačni,” so še dodali.
