Slovenija

Mladih čedalje manj, starejših vse več

Letošnja tema mednarodnega dneva mladih, ki ga bomo obeležili v petek, je medgeneracijska solidarnost ter ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah. V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih.

 

Statistični urad RS (Surs) je pred dnevom mladih razkril nekatere vidike razkoraka med mladimi in starejšimi prebivalci ter jih predstavil s statističnimi podatki.

V začetku leta je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih 15-29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija izrazito presegla mlajšo. Ali drugače: Če je bilo v letu 2012 mladih približno 20.000 več kot starejših, je bilo desetletje pozneje mladih 136.000 manj kot starejših, kažejo podatki Sursa.

Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi. Polovica mladih (15-29 let) ima srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Pri starejših od 65 let jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo (48 odstotkov), osnovnošolsko jih ima 38 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 14 odstotkov.

Večji je razkorak na področju digitalnih veščin in znanj. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 odstotkov starih od 16 do 24 let, med starimi od 65 do 74 let pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani pa, kot kažejo podatki Sursa, ni imelo nobenih digitalnih veščin dva odstotka mladih in 45 odstotkov starejših.

V letu 2021 so vsi mladi uporabljali internet, 98 odstotkov vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 odstotkov oseb, od tega 48 odstotkov vsakodnevno ali skoraj vsak dan.

V omenjeni skupini starejših se povečuje tudi uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 odstotkov uporabljalo pametni telefon in 42 odstotkov mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami (možnost klicanja ali pošiljanja SMS sporočil). Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 odstotkov uporabljalo pametni telefon.

V gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je lani živelo 11,7 odstotka prebivalcev Slovenije – približno 243.000 oseb. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine nekoliko nižja (9,9 odstotka). Tveganju revščine je bilo med mladimi izpostavljenih približno 16.000 moških in 15.000 žensk. Med starejšimi je pod pragom tveganja živelo 17,1 odstotka ali 68.000 oseb. Pri njih je bila razlika med spoloma precej večja. Med moškimi, starimi najmanj 65 let, je bila stopnja tveganja revščine 12,7-odstotna, med ženskami pa 20,6-odstotna.

V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta, kar nas uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za 27 držav EU je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem.

Source
STA
Back to top button