Ministrstvo v javno obravnavo dalo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike

Kmetijsko ministrstvo je danes v javno obravnavo dalo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike. Predlog je ambiciozen, za ukrepe je predvidenih 1,2 milijarde evrov. Med drugim je v neposrednih plačilih zeleni komponenti namenjenih 25 odstotkov sredstev, vstop za kmetijska gospodarstva je prostovoljen, je povedal minister Jože Podgoršek.

 

“Novo programsko obdobje je zagotovo reformno naravnano, v njem so nekatere vsebine, ki jih doslej v skupni kmetijski politiki ni bilo. Ena od teh je zagotovo ozelenitev oz. zelena arhitektura v prvem stebru, torej v neposrednih plačilih: 25 odstotkov prvega stebra bomo morale članice nameniti za ukrepe za podnebje in okolje,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Podgoršek.

Zelena arhitektura je obvezna za države članice, po drugi strani pa prostovoljna za kmetijska gospodarstva. “Zato moramo skupaj z našimi nevladnimi organizacijami predvsem izbrati tiste ukrepe, ki jih bodo kmetijska gospodarstva izvajala in s katerimi bomo dosegli te okoljske vplive,” je poudaril.

Druga pomembna novost je socialna pogojenost, spoštovanje delovne zakonodaje in zakonodaje varstva pri delu. Preko plačilne agencije, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo sicer podatke dobivala od drugih inšpekcij, se bo sankcioniralo tista kmetijska gospodarstva, ki teh vidikov ne spoštujejo.

Tretja pomembnost pa je zamejitev sredstev drugega stebra, programa razvoja podeželja, za investicije za okoljske vsebine na raven 35 odstotkov.

Ko je govora o zeleni arhitekturi, je omogočena tudi fleksibilnost: če smo v drugem stebru bolj ambiciozni, lahko v prvem stebru s tem rabatom ta sredstva zmanjšamo. Pri prerazporeditvi gre po Podgorškovih pojasnilih za 150 milijonov evrov.

Minister je zadovoljen, da so v političnem kompromisu uspeli ohraniti proizvodno vezana plačila na nivoju 13 odstotkov plus dva odstotka z beljakovinsko komponento, z ukrepi o neproizvodnih površinah, pa tudi z zahtevo po prerazporeditvi neposrednih plačil z največjih prejemnikov k manjši kmetijam, govora je o 10 odstotkih. Slovenija se je z deležniki že dogovorila za ukinitev t. i. zgodovin pri plačilnih pravicah.

“To ne pomeni, da ukinjamo neposredna plačila, ukinjamo pa samo logiko plačilnih pravic, ki je bila sedaj. To pomeni nekatere prerazporeditve, saj so zgodovinske plačilne pravice na nekaterih kmetijskih gospodarstvih dokaj različne, v nekaterih primerih izjemno visoke,” je dejal minister, ki meni, da bo nova razdelitev sredstev bistveno bolj poštena.

Predlog strateškega načrta je izjemno ambiciozen, morda celo preveč, je dejal Podgoršek. Poudaril je, da je to predlog, da se bodo z deležniki o njem še pogovarjali, predvidenih je tudi šest javnih razprav po vsej državi. Ministrstvo želi s predlogom dati velik poudarek investicijskim podporam za večanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, na krizne situacije, na povečanje konkurenčnosti posameznih kmetij.

Za ministra je pomembno, da se bodo v okviru načrta pripravili tisti ukrepi, ki se bodo lahko tudi izvajali in s katerimi se bo doseglo zastavljene cilje.

Eden od pomembnih področij, ki jih v načrtu naslavljajo, je trajnostno upravljanje z naravnimi viri; tu je med drugim govora o ukrepih zelene arhitekture, za območja Natura 2000, sobivanje z velikimi zvermi, prilagajanju na podnebne spremembe in neproizvodne naložbe.

Na področju kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju želijo preko ukrepov pametnih vasi in digitalizacije podpreti osnovno infrastrukturo na podeželju.

Tretje pomembnejše področje pa je prenos in razvoj znanja. Če želimo razpoloviti sredstva za varstvo rastlin, anitibiotike, zmanjšati gnojila, povečati površine za ekološko kmetovanje, potrebujemo nova znanja in prenos teh znanj na kmetije, je dejal.

Pri ekoloških kmetijah si je država zadala cilj 18 odstotkov ekoloških površin do konca programskega obdobja.

Sloveniji je v okviru SKP za obdobje 2023-2027 na voljo 1,8 milijarde evrov, a se že dve leti črpajo sredstva iz nove perspektive po starih pravilih. Zato je za ukrepe dejansko na voljo 1,2 milijarde evrov: za prvi steber približno 550 milijonov evrov in za drugega okoli 750 milijonov evrov po predlogu, da se del sredstev iz prvega prenese v drugi steber.

Slovenija mora strateški načrt do konca leta oddati Evropski komisiji. Pred tem mora prestati celovito presojo vplivov na okolje, potrditi ga mora vlada. Minister pričakuje, da se bodo do kmetijskega sejma v Gornji Radgoni z deležniki že uskladili in predstavljali dosežene kompromise. Javna obravnava o predlogu se bo končala 15. avgusta.

Source
STA
Back to top button