Ženske so v okupirani Ljubljani, kjer so pozimi 1942 in v prvih mesecih leta 1943 množično zapirali moške, jih pošiljali v internacijo in streljali kot talce, začele hoditi pred zapore. Zahtevale so konec streljanja talcev in izpustitev zapornikov in internirancev, je ministrica za kulturo Asta Vrečko dejala ob 80. obletnici ene od demonstracij.
Sprva neorganizirane in maloštevilne so se ženske v demonstracijah obračale na predstavnike italijanske vojaške in politične oblasti ter na vodstvo ljubljanske škofije in zahtevale osnovne človekove pravice, je opozorila ministrica na današnjem dogodku pri Spomeniku ženskemu pogumu kiparke Danice Čadež na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo Dobrnič ob skorajšnji 80. obletnici množičnih demonstracij žensk, ki so 21. junija 1943 pred takratno škofijo zahtevale osvoboditev tisoče internirancev iz fašističnih taborišč.
Zgodovina spomenikov ženskim demonstracijam v Ljubljani, posebej spomenika na Pogačarjevem trgu, pa odseva tudi zgodovino boja žensk za enakost in pravico, je poudarila.
Ženske so si po njenih besedah same izborile volilno pravico in se borile za enakopravno mesto v družbi. Borile so se proti okupatorju in protestirale proti zaprtju njihovih družinskih članov. V Ljubljani so bile ključne ustvarjalke odporniškega gibanja, po drugi svetovni vojni pa so enakopravno prispevale k procesom demokratizacije in modernizacije družbe, je povedala.
Kot temeljne pogoje za emancipacijo žensk vidi urejene delavske in socialne pravice, ki jih aktualna vlada krepi in širi. “Le tako pridemo do družbe enakih možnosti in pravičnosti,” je izpostavila.
Društvo za ohranjanje in razvijanje spomina in tradicij udeležbe žensk v Narodnoosvobodilnem boju Dobrnič je žensko demonstracijo organiziralo z začetkom na Pogačarjevem trgu, nadaljevali so pri spomeniku v parku Zvezda in pri spomeniku pred vladno palačo, pred stavbo DZ pa je predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar predala spomenico predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič.
