
Ministra za zdravje ter razvoj in evropsko kohezijsko politiko Janez Poklukar in Zvonko Černač sta med obiskom v Podravju potrdila zavezanost vlade uresničitvi projektov v UKC Maribor. Gre za selitev pljučnega oddelka in v izpraznjenih prostorih ureditev negovalne bolnišnice, izgradnjo nove infekcijske klinike ter nadgradnjo oddelka za onkologijo.
Kot je ob obisku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor pojasnil minister Poklukar, so bili današnji pogovori z vodstvom te najpomembnejše zdravstveno-izobraževalne ustanove v severovzhodnem delu Slovenije zelo operativni in dajejo tudi usmeritve odločevalcem za pripravo pravih podlag, da lahko mariborski klinični center uresničuje svojo vizijo in strategijo.
Kot je povedal Poklukar, so v zadnjih mesecih z ministrom Černačem “naredili tudi velik na napor na področju načrta za okrevanje in odpornost in ravno ta načrt prinaša UKC Maribor sredstva za izgradnjo infekcijske klinike”. Ta namreč deluje v prostorih, ki so bili zgrajeni 1899 in “sami po sebi kličejo po prenovi oz. nadgradnji”. Ta naj bi bila po načrtih zaključena v letu 2026, je pojasnil minister.
Sporočilo današnjega obiska je po njegovih besedah tudi, da bodo napravili dodaten napor, da ustrezno obravnavo zagotovijo tudi vsem onkološkim bolnikom v severovzhodni Sloveniji. Zato so največji del pogovorov namenili nadgradnji onkološke stavbe. Načrte naj bi začeli že v letošnjem, prve izvedbene korake pa v naslednjem letu in, če bo šlo se po načrtih, prve dele investicije zaključili v letu 2023.
V tem letu naj bi bila po načrtih zaključena tudi investicija v ureditev negovalne bolnišnice, ki bo imela 55 postelj, projekt pa bo vreden nekaj čez osem milijonov evrov, je navedel Poklukar. Po njegovih besedah pa so govorili tudi o investiciji v pljučni oddelek. Podpis pogodb pričakujejo v naslednjih dneh, začetek del ter zaključek same realizacije projekta pa konec prve polovice leta 2022.
Kot pomemben del je Poklukar izpostavil tudi širitev kapacitet enot intenzivne terapije. Kardiokirurški oddelek UKC Maribor želijo namreč usposobiti, da bo lahko letno opravil več operacij kot jih sedaj. Po pogovorih z vodstvom naj bi namesto sedanjih dobrih 300 po dodatnih investicijah opravil tudi prek 500 operacij na odprtem srcu letno, je navedel Poklukar.
Kot so danes ugotovili, pa je tako rekoč vse pripravljeno tudi za začetek delovanja mobilnega paliativnega tima v septembru, za vzpostavitev katerega so letos v splošnem dogovoru namenili sredstva.
Minister Černač je izrazil zadovoljstvo, da so tako v načrtu za okrevanje in odpornost kot v dodatku sedanjega večletnega finančnega okvirja in pobudi React-EU uspeli okrepiti področje zdravstva, dolgotrajne oskrbe, zagotavljanja dostojne starosti in ostala področja, ki so povezana s takimi ali drugačnimi socialnimi storitvami.
Ker pa kljub temu, da gre za obsežna sredstva, ne bodo odpravila podhranjenosti sistemov, je vlada nedavno sprejela zakon, ki zagotavlja dodatni skoraj dve milijardi evrov v naslednjih desetih letih za krepitev zdravstva na različnih nivojih, je dejal Černač.
“Gre za dolgotrajen proces, ampak ta proces se je začel, kolo se je začelo vrteti,” je poudaril. Pri tem je spomnil na nekatere odločitve o podporah projektom v okviru pobude React-EU, med katerimi je omenil 3,6 milijona evrov, namenjenih preselitvi pljučnega oddelka s Slivniškega Pohorja, 93 milijonov evrov, s katerimi bo zagotovljenih 1200 novih mest v domovih za starejše v prihodnjih dveh letih ter osem milijonom evrov za ureditev negovalne bolnišnice.
Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin je zagotovil, da bodo “napeli vse sile”, da bodo sredstva porabili “pametno, racionalno in v najkrajšem možnem času v dobro zaposlenih in v dobro pacientov”.
Kot drugo dobro novico – poleg načrtovanih investicij – pa je izpostavil, da je v tem trenutku v UKC Maribor le še 12 covidnih bolnikov, od tega šest na intenzivni terapiji. Tako bodo od četrtka dalje vsi covidni bolniki na eni lokaciji in bodo lahko skoraj v celoti povrnili obseg dela za ostale paciente na raven, kakšna je bila pred krizo. “To je izjemno pomembno, ker so zaostanki relativno veliki in jih bo treba v najkrajšem možnem času nadoknaditi,” je dejal Vogrin.