Na povabilo hrvaškega kolega se Anže Logar mudi na prvem delovnem obisku v Zagrebu. Prva postaja je Petrinja, kamor je Slovenija takoj po rušilnem potresu poslala izdatno pomoč. Ministra se bosta pogovarjala tudi o upravljanju Jadranskega morja.
Današnji obisk ministra Anžeta Logarja je med drugim torej v znamenju izrazov solidarnosti Slovenije in Slovencev s prizadetimi v potresu v Siško-moslavški županiji. Slovenija je bila namreč med prvimi državami, ki so Hrvaški ponudile pomoč po potresu konec decembra lani. Že dan po potresu z magnitudo 6,2 in žariščem blizu Petrinje, v katerem je umrlo sedem ljudi, so iz Slovenije na Hrvaško prispeli prvi šotori, postelje, grelci in agregati. Številne slovenske humanitarne in druge organizacije pa še naprej zbirajo različno pomoč za prizadete v potresu.
Najprej v Petrinjo, zatem v Zagreb
Zunanji minister Logar si bo tako skupaj s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom najprej ogledal posledice uničujočega potresa na območju Petrinje.
Najprej bosta obiskala tamkajšnjo vojašnico hrvaške vojske, potem pa se bosta odpravila v naselje Taborište na srečanje z družino, ki je po potresu prejela bivalnik iz Slovenije, ter po napovedih hrvaškega zunanjega ministrstva obiskala središča Petrinje. Sledilo bo srečanje ministrov na sedežu hrvaške diplomacije v Zagrebu, kjer bosta pogovore usmerila tudi k vprašanjem upravljanja Jadranskega morja, še posebej k napovedani italijanski in hrvaški razglasitvi izključnih gospodarskih con.
To postaja dejstvo, hrvaški sabor je prav včeraj večinsko izrazil naklonjenost, da Hrvaška svojo cono razglasi s prvim februarjem. Le dva dni pred tem bo med Zagrebom, Rimom in Ljubljano potekal trialog na strokovni ravni, v Sloveniji zdaj teče medresorsko usklajevanje, je poročal Radio Slovenija.
“Ta vprašanja lahko rešujemo neposredno na vseh ravneh, če te iniciative oz. pobude ne bi bilo, pa bi lahko prihajalo do morebitnih navzkrižij in prelaganje odgovornosti ene države na drugo,” je minister Logar na primeru odzivanja na morebitne ekološke katastrofe pojasnil pomen vključenosti v pogovore o strateškem upravljanju Jadrana, potem ko je za to prejel soglasno podporo pristojnega parlamentarnega odbora.
Na željo naših sosed bo marca sledilo srečanje na ravni vodij diplomacij, pozneje še srečanje predsednikov vlad. Kaj pa tema, okoli katere se je v zadnjih letih vrtel dvostranski odnos? Po poročanju Radia Slovenija je mejno vprašanje v coni tihe diplomacije, pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu in naj bi tam danes tudi ostalo.
