Mineva 33 let od zgodovinske plebiscitarne odločitve za samostojnost (ozadje)

Z državnim praznikom samostojnosti in enotnosti se bomo v torek spomnili razglasitve rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev pred 33 leti odločilo za samostojno državo Slovenijo. V teh dneh bodo ob obletnici prelomnih dogodkov potekale številne slovesnosti.

Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države.

Dokončna odločitev o plebiscitu o samostojnosti je bila sprejeta na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah, kjer so sodelavci ustavne komisije takratne slovenske skupščine Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom Demosov poslanski klub prepričali, da je treba čim prej izpeljati plebiscit in kot datum predlagali 23. december 1990.

Takratna opozicija se je zavzemala, da plebiscit izvedejo spomladi 1991. Sledili so pogovori, v katerih je bil dosežen kompromis. Opozicija je pristala, da plebiscit izvedejo 23. decembra, Demos in njegova vlada pa, da bo uspel le, če se bo za samostojno državo izrekla več kot polovica vseh volilnih upravičencev. V Demosu so namreč sprva menili, da bi za pozitiven izid zadoščalo, če bi za odcepitev glasovala večina volivcev, ki bi se udeležili plebiscita.

Na podlagi kompromisa so predstavniki takratnih političnih strank in poslanskih skupin 6. decembra 1990 podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno ter da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Enotnost politike podlaga za zgodovinski rezultat referenduma

Na podlagi sporazuma je bil v skupščini sprejet zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je tudi formalno določil datum njegove izvedbe, torej 23. december. Zakon je bil sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Ravno velika enotnost politike o tem vprašanju je po mnenju mnogih prepričala in povezala tudi volivce, ki so se množično udeležili plebiscita.

Vprašanje na plebiscitu je bilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Na to vprašanje je ob 93,2-odstotni volilni udeležbi pritrdilno odgovorilo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, kar je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Izide plebiscita, po katerem so stekle priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991, so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra. Ta dan zato vsako leto obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.

Slavnostni govorec na osrednji državni proslavi bo premier Robert Golob, poslance bo nagovorila Nataša Sukič

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti se bo sicer zvrstilo več dogodkov in slovesnosti. Osrednja državna proslava bo v petek ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govorec bo predsednik vlade Robert Golob.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, letošnja proslava, organizirana le nekaj mesecev po katastrofalnih poplavah, nosi pomenljivo sporočilo narodne in politične enotnosti v kriznih razmerah, podobne času osamosvajanja.

“Avtorja, Rok Golob kot skladatelj in dirigent ter Klemen Dvornik kot režiser, sta si praznovanje zamislila kot koncert vrhunskih glasbenikov s kratkimi filmskimi vložki z nazornim vizualnim prikazom dramatičnih trenutkov kataklizme, boja ter solidarnosti ljudi z neusmiljeno naravo in odgovornega ter hitrega odziva države, kjer ni potrebe po velikih besedah, saj sta glasba in slika dovolj zgovorni. Mostovi svetov, kot sta naslovila umetniški del proslave, skozi spajanje različnih glasbenih žanrov gradi mostove med raznovrstnimi poustvarjalci,” so zapisali v vabilu na proslavo.

Vse skladbe, ki jih bodo s Simfoničnim orkestrom Radiotelevizije Slovenija in ob spremljavi zbora SNG Opera in balet Ljubljana izvedli številni slovenski glasbeniki, bodo bodisi nova avtorska dela ali so zanje na novo nastale priredbe.

Na proslavi je pričakovati cel državni vrh, vključno s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Še pred tem se bodo poslanci zbrali na slavnostni seji DZ, kjer bo slavnostna govornica podpredsednica DZ Nataša Sukič. V okviru kulturnega programa bosta na seji nastopila Alenka Godec in Miran Juvan.

Že drevi pa bo na Brdu pri Kranju prednovoletni sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo, za obrambno-varnostne strukture RS in predstavnike veteranskih organizacij, ki ga gosti predsednik vlade Robert Golob.

Sprejema se bosta udeležili tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Pirc Musar bo pred tem podelila tudi državna odlikovanja.

V ljubljanski stolnici pa bo nocoj maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Praznik bo obeležilo tudi Društvo poslancev 90, in sicer s slovesnostjo na Ljubnem ob Savinji, kjer bodo v luči letošnjih poplav posebno priznanje podelili slovenskim gasilcem. Častni govorec bo predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik. Zbrane bo nagovoril tudi predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik.

Na dan praznika, v torek, pa bo v predsedniški palači dan dan odprtih vrat, v okviru katerega bo omogočen ogled delovnih in protokolarnih prostorov urada predsednice republike, s katero se bodo udeleženci tudi srečali. V počastitev državnega praznika bo pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Back to top button