Danes je mednarodni dan mladih. Združeni narodi (ZN) so leta 1999 ta dan namenili mladim in opozarjanju na njihov položaj, vlogo v družbi, pravice in dolžnosti. Tokratna tema je preoblikovanje prehranskih sistemov: inovacije mladih za zdravje ljudi in planeta. S tem ZN poudarjajo, da cilji Agende 2030 ne bodo doseženi brez pomembne udeležbe mladih.
Namen tega dneva je spomniti na širši okvir Agende za trajnostni razvoj, kjer je cilj “do leta 2030 uvesti odločne ukrepe za preoblikovanje načina proizvodnje in uživanja hrane po svetu, da bi zagotovili trajne zmogljivosti za trajno prehrano vse številčnejšega svetovanega prebivalstva”, so zapisali v Zavodu Nefiks.
Gre za vedno bolj pomembno temo med mladimi, ki pa se jo je po njihovih besedah potrebno lotiti sistematično, s čimer se strinja tudi Jakob Osredkar, ustanovitelj dijaškega podjetja Nebeški jogurt. Gre za inovativen komplet za pripravo domačega jogurta, katerega si posameznik lahko doma pripravi kar sam in je inovacija mladih samih.
Na zavodu so prepričani, da lahko tudi sicer inovacije mladih za zdravje ljudi spodbujajo z aktivnim vključevanjem mladih v družbeno življenje in z vseživljenjsko karierno orientacijo.
Tudi na Mladinskem svetu Slovenije ugotavljajo, da se vedno več mladih zaveda, da s svojo potrošnjo lahko vplivajo na svet v mnogo večji meri kot se to morda zdi na prvi pogled.
V Sindikatu Mladi plus pa ob tem dnevu izpostavljajo položaj mladih na trgu dela, ki so vse prevečkrat soočeni s kršitvami.
Da je mladim treba omogočiti večjo stopnjo soudeležbe in vključevanja v procese odločanja ter prostore, ki podpirajo aktivno državljanstvo mladih, so prepričani v Uradu RS za mladino. V tem duhu so kot predsedujoči za področje mladine med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v ospredje postavili državljanske prostore za mlade, kjer so jim zagotovljene vse človekove pravice.
Po raziskavi analitske hiše Deloitte sicer večina milenijcev in pripadnikov generacije Z meni, da smo na prelomni točki glede vprašanj kot so podnebne spremembe, neenakost in diskriminacija. Mladi so izpostavili tudi problematiko sistemskega rasizma ter neodzivnost delodajalcev na njihovo duševno stanje ob pandemiji.
V Sloveniji se je bilo v začetku tega leta 310.600 prebivalcev, starih od 15 do 29 let.
