Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021 je po letih višanja tokrat pokazala upad bralnih dosežkov slovenskih učencev. Ti so sicer še vedno nad srednjo vrednostjo v raziskavi. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ocenil, da rezultati niso najboljši, da je nanje vplival tudi covid, da pa imajo že pripravljen akcijski načrt.
Raziskava PIRLS poteka vsakih pet let in Slovenija v njej sodeluje od začetka, to je od leta 2001. Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Slovenski četrtošolci so namreč dosegli 23 točk manj kot leta 2016, so navedli ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Raziskava, v kateri je sodelovalo 6400 slovenskih četrtošolcev, je pokazala, da slovenska dekleta še vedno dosegajo nekoliko boljše rezultate kot dečki, upad dosežkov pa je pri obeh spolih enak. Boljše bralne dosežke dosegajo učenci, ki imajo višji socialno-ekonomski status, ki imajo doma več knjig, ki doma pogosteje govorijo slovensko in katerih starši zelo radi berejo. Razlike pri branju s papirja ali z zaslona v raziskavi niso zaznali, je še predstavila nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS v Sloveniji Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta.
S 520 točkami pa se Slovenija še vedno uvršča nad srednjo vrednost lestvice PIRLS, ki je 500. Tudi v večini drugih držav je namreč bralni dosežek upadel. Tako so le tri od 57 sodelujočih držav zabeležile višji dosežek kot 2016, pri osmih večjih sprememb ni bilo, večina pa je dosegla slabši rezultat kot leta 2016. Podoben dosežek kot Slovenija so sicer tokrat imele Nemčija, Nova Zelandija, Španija, Portugalska, Malta, Francija, Srbija in Albanija.
Pri bralnem dosežku raziskava med sodelujoči šolami v Sloveniji ni zaznala večjih razlik, je pa zaznala velike razlike med učenci v šolah.
Večina četrtošolcev v Sloveniji se po raziskavi v šoli počuti varne, čeprav zaznavajo tudi medvrstniško nasilje. Vsak dan ali skoraj vsak dan se ob prihodu v šolo počuti utrujene okoli 46 odstotkov učencev, lačne pa okoli 40 odstotkov. Po besedah Eve Klemenčič Mirazchiyski gre za naraščajoč trend tudi na mednarodni ravni, ki pa je v Sloveniji še nekoliko bolj izrazit.
Po oceni ministra Felde rezultati PIRLS 2021 niso najboljši, a se je treba z njimi soočiti in ustrezno delovati naprej, pri čemer je na novinarski konferenci poudaril, da se da marsikaj narediti že v vrtcu. K takšnim rezultatom je po njegovi oceni zagotovo nekaj prispeval covid, a verjetno ne vsega. Raziskava je bila namreč narejena spomladi 2021, po daljšem zaprtju šol zaradi epidemije koronavirusa.
Rezultati bodo po besedah ministra prišli prav predvsem odločevalcem, med drugim nacionalnemu svetu za bralno pismenost, ki bo lahko rezultate upošteval ob zaključevanju akcijskega načrta za razvoj bralne pismenosti. Vključiti jih bo mogoče tudi v učne načrte, ki so v pripravi, je povedal. Minister tako upa, da bomo boljše rezultate beležili že ob naslednji raziskavi.
