Pri Cankarjevi založbi sta izšli izvirni leposlovni deli, zbirka pesmi Fabjana Hafnerja z naslovom Iz jezika, ki ga ni ter zbirka zgodb Anje Mugerli z naslovom Čebelja družina. Zbirki Moderni klasiki pa sta se pridružila Nobelov nagrajenec Patric Modiano z romanom Speči spomini in sodobni nizozemski pisatelj Arnon Grunberg z romanom Dobri možje.
Cankarjeva založba se z izidom knjige Iz jezika, ki ga ni poklanja pokojnemu Fabjanu Hafnerju (1966-2016), ambasadorju slovenske literature, prevajalcu, po katerem je poimenovana nagrada za najboljše prevode iz nemškega v slovenski jezik. V knjigi so po zapisu založbe zbrane slovenske in prevedene nemške pesmi iz objavljenih pesniških zbirk in še neobjavljene zapuščine. Knjigo je pospremila spremna beseda Nobelovega nagrajenca za literaturo Petra Handkeja.
Rdeča nit sedmih zgodb v knjigi Anje Mugerli Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. V ospredju je tematika družine. “Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim,” so zapisali pri Cankarjevi založbi.
V zbirki Moderni klasiki, ki letos praznuje 20-letnico izhajanja, je v prevodu Aleša Bergerja izšel razvojni roman Patrica Modiana Speči spomini. Kot so zapisali pri založbi, je knjiga “odličen primer tiste ‘umetnosti spominjanja’, s katero se je Modiano vpisal med Nobelove nagrajence za književnost. Po Bergerjevih besedah roman Speči spomini s svojo strukturo deluje kot nekakšna detektivka oziroma roman noir, v tipični avtorjevi maniri pa gre “za nenehno prepletanje in povezovanje realnega in izmišljenega življenja, resničnosti in sanj, fikcije in zgodovine”. Spremno besedo je prispeval Janez Pipan.
Sodobni nizozemski pisatelj Arnon Grunberg pa se slovenskim bralcem kot sodobni klasik predstavlja z romanom Dobri možje v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Razgibana pripoved Grunbergovega romana “počasi gradi napetost, ki je skoraj neopazna, nelagodje, ki ga ne znamo neposredno imenovati, vse do silovitega zaključka”. Prevajalka je dodala, da so Grunbergovi romani običajno napeta mešanica groteske in trilerja, v katerih avtor hibe svojih junakov razkriva brez zadržkov in nemalokrat kruto: “To velja tudi za osrednjega junaka romana Dobri možje, v katerem na secirno mizo položi nizozemskega gasilca poljskih korenin in se kruto poigra z njegovo usodo.”
V zbirki Vilenica je v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel roman Naslov enega najprepoznavnejših srbskih pisateljev in lanskega prejemnika nagrade vilenica Dragana Velikića. Naslov je po zapisu založbe “odkrito angažirano delo o sodobnosti Srbije, ki se je znašla na ‘evropski deponiji’; posvetilo mestu (Beograd op.a.), ki ga Velikić ne opisuje, ampak ga gradi; mestu, ki je sestavljeno iz zgodovinskih plasti, anekdot oziroma citatov tujih življenj”.
Med novostmi sta v zbirki Najst izšla tudi prvenca Bridkost je stvar s peresi Maxa Porterja in Tigrovo mleko nemške pisateljice Stefanie de Velasc, v zbirki Bralna znamenja pa še delo ene ključnih preiskovalk pismenosti na svetu Maryanne Wolf z naslovom Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digitalnem svetu.