Recenzija: Masaž – 3D ritmi (samozaložba, 2023)

V popularni glasbi, ki jo posluša domača mladina, zadnja leta kraljuje trap in z njim povezani podžanri hiphopa, saj gre za trenutno najpopularnejši zvok svetovnega mainstreama, ki je k nam prišel nekoliko pozno. Traperski vzpon so izzvali Matter, nadaljujejo pa ga še denimo Smrt boga in otrok, Klinci in .travnik, če naštejemo vsaj nekatere. Na popularnosti pridobiva tudi hiperpop, ki mu trenutno diktirajo Zevin, nomark in Ružno pače, pa tudi drugi elektronski podžanri, ki naj bi jih po večini razumela zgolj zoomerska generacija, čeprav slednje seveda ne drži čisto. V poplavi tovrstnih izvajalcev postanejo glasbeniki, ki sledijo tem trendom, a hkrati dišijo po nostalgiji, kar prijetna presenečenja. Mladi kolektiv Masaž je eden teh edinstvenih biserov, ki hrepeni po futurizmu, ampak nas spomni tudi na funky disko zvok osemdesetih in devetdesetih. Križanec med upokojeno zasedbo FUTURSKI in vzpenjajočim se Tschimyjem. Petdesetletniki v telesih in oblekah tako imenovane generacije Z.

Masaž sestavljajo Sinja Smokvina na vokalu in sintisajzerju, Timotej Poznič na kitari in Aleksander Cavazza na vokalu in basu. Ob odhodu bobnarja Maksa Rozmana so pogostejši graditelji zvoka verjetno še dodatni sintisajzerji in ritem matrica. 

Zasedba je osvojila lovoriko zmagovalca Špil lige 2021, se kalila kot del Klubskega maratona Radia Študent 2022, nato pa se uigrana podala na snemanje prvenca, ki predstavlja svež veter domače glasbe, ki počasi kaplja iz alternative v mainstreamovski bazen. 3D ritmi so zapeljiva plošča, polna uspešnic. Nežne vokalne melodije in lahkoten groove se kar vrstijo in vabijo k poplesavanju in prepevanju. S tega vidika predstavlja album pravo termalno sprostitev in pobeg iz nasičenega in stresnega vsakdana, čeprav, če smo pozorni, zaznamo, da besedila obravnavajo tudi kakšne čustvene tegobe. Same podlage še sicer zdaleč ne konkurirajo elektronskim producentom, a Masaž svoje kvalitete izkazujejo z drugimi finesami. Skladbe namreč niso sestavljene zgolj iz dveh akordov in vokalov na prvo žogo. Sploh prehodi iz kitic v refren pogosto presenetijo z nekonvencionalnostjo in sofisticiranostjo, ki je redka za tako mlade izvajalce in vstop v glasbeni svet s prvencem. Eden boljših elementov pa je izvirno in prilagodljivo vpenjanje kitare v skladbe, ki ponekod zajema barve latina, spet drugič orienta, ponekod pa si privošči tudi distorzirane vpade.

Absolutno najljubši komad hitro postane uvodni Kardio, tudi uradni singel, ki je že postal himna urbane ljubljanske mladine in del repertoarja glasbenih oprem nacionalnega radia. Gotovo je pesem bolj na strani klubsko-plesnega dela albuma, h kateremu bi lahko pridružili še komad Počitek. Bolj hiphop vplivi se čutijo denimo v skladbah Jama in Mikro, pesem 3D pa bi se z lahkoto uvrstila tudi na Slovensko popevko. 3D ritmi so v končni fazi za oboževalce tako novodobnih pop trendov kot tudi Lise Stansfield, Everything But The Girl ter Anje Rupel v zgodnjih letih po odhodu iz Videosex, popevajoč Odšla bom še to noč. Balzam za boomerje in zoomerje.

Brigita Gračner

Back to top button