Nacionalni inštitut za javno zdravje je ta teden v Centru Rog v Ljubljani skupaj s partnerji in predstavniki lokalnih skupnosti obeležil deseto obletnico podatkovne platforme »Zdravje v občini«. Gre za orodje, ki občinam omogoča vpogled v ključne kazalnike zdravja in kakovosti življenja prebivalcev. V sklopu platforme NIJZ vsako leto objavi posodobljene kazalnike za vse občine v Sloveniji, ki zajemajo področja zdravja, življenjskega sloga, dostopnosti zdravstvenih storitev ter socialno-ekonomskih dejavnikov. Ti podatki občinam omogočajo boljši vpogled v potrebe lokalnih skupnosti in predstavljajo temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih ukrepov.
Koper
Kazalniki zdravja so za občino Koper pokazali nekaj pozitivnih trendov. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je lani znašala povprečno 19,5 koledarskih dni, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja (19,0 dni). Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1.000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, kar je enako kot v preostalih delih države. Pri starejših prebivalcih je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,0 na 1.000, v Sloveniji pa 6,1. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 16 na 100.000 prebivalcev, drugod pa 18. Na področju dejavnikov tveganja za zdravje je telesna zmogljivost otrok v Kopru blizu slovenskemu povprečju.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,7 na 1.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,9-odstotna, v Sloveniji pa 65,3-odstotna. Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,5-odstotna, v Sloveniji pa 74,5-odstotna.
Ankaran
Povprečna bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev Ankarana je znašala 20,3 koledarskih dni na leto. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, medtem ko je bil delež tistih, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,6 na 1.000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, kar je višje od slovenskega povprečja (1,9). Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,1 na 1.000. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, kar je enako slovenskemu povprečju.
Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventive je bila telesna zmogljivost otrok v občini Ankaran višja od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,9 na 1.000 prebivalcev. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Odzivnost v Program Svit je bila 61,2-odstotna, presejanost v Programu Zora pa 71,8-odstotna.
Izola
Povprečna bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v izolski občini je znašala 16,3 koledarskih dni na leto, torej manj od slovenskega povprečja. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,3 na 1.000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, torej višje od slovenskega povprečja. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,1 na 1.000. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev.
Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventive je telesna zmogljivost otrok blizu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,6 na 1.000 prebivalcev. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. Odzivnost v Program Svit je bila 63,9-odstotna, v programu Zora pa 71,7-odstotna.
Piran
Povprečna bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Občini Piran je znašala 16,6 koledarskih dni na leto. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila višja od povprečja, in sicer 2,2. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,6 na 1.000. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15.
Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventive je bila telesna zmogljivost otrok v občini Piran blizu slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. Odzivnost v Program Svit je bila 57,3-odstotna, v Programu Zora 66,2-odstotna.
Ana Zupan
