AktualnoSlovenijaLokalno

Zaposlitvene možnosti za Rome v Mariboru danes bistveno slabše kot nekoč

Mariborsko združenje Epeka je ob današnjem svetovnem dnevu Romov pripravilo spletno okroglo mizo na temo zaposlovanja mladih Romov nekoč in danes. Sogovorniki so se osredotočili na zaposlitvene težave Romov v Mariboru, pomembnost izobrazbe in spolno enakopravnost ter pojav pandemije in tega, kako ta danes vpliva na njihovo izobraževanje.

Okrogla miza je potekala v sklopu projekta Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih – Fair employment. Kot je povedal vodja projekta Miha Kager, gre za nacionalni projekt, ki ga poleg urada za mladino in šolskega ministrstva sofinancira tudi Evropski socialni sklad.

“Cilj projekta je predvsem krepitev mladih, zlasti tistih z manj priložnosti, da bi lahko povečali njihove zaposlitvene možnosti. Okoli petina vključenih v projekt je Romov, pri tem pa se nam zdi, da se je zlasti mlajši generaciji povrnilo zaupanje v izobraževanje,” je dejal Kager.

Po besedah predsednika združenja Epeka Štefana Simončiča so težave na področju zaposlovanja Romov najbolj očitne v Mariboru, kjer je romska skupnost precej velika. Če je nekoč bilo to mesto pomemben industrijski bazen, v katerem je bilo lahko priti do zaposlitve, je po propadu številnih podjetij ob razpadu Jugoslavije zdaj to precej težje.

“Romi so takrat množično prihajali s Kosova in bili povsem običajno zaposleni kot ostali. Po propadu podjetij so se nekateri znašli in se ukvarjali s prodajo tekstila na tržnici, veleprodajo pijač. Ta podjetja so bila v rokah najbolj podjetnih Romov,” je dejal Simončič.

Z začetkom rasti velikih trgovskih središč, ki jim niso bili več konkurenčni, so tudi ta podjetja po besedah Simončiča začela ugašati, Romi pa so začeli izgubljati službe in postajali vse bolj odvisni od socialne pomoči. Ker je brezposelnost v Mariboru začela naraščati tudi sicer, so Romi postajali vse bolj nekonkurenčni na trgu dela, zaostanki pa se zaradi novih znanj iz leta v leto zgolj še povečujejo.

“To smo opazili tudi v času pandemije, ko smo v Epeki izvajali učne delavnice za otroke, ki pa niso imeli ustreznih tehničnih pripomočkov, niti prave podpore doma, saj starši zahtevne digitalizacije seveda niso osvojili. Še več, pri nekaterih romskih ženskah je še vedno prisotna nepismenost,” je še dodal Simončič.

Prostovoljka pri projektu Amanda Fetahi je naštevala primere Romov, ki so se zaposlovali v Tamu, Elektrokovini, Tovarni dušika Ruše, Snagi, Mariborski livarni, nekateri so postali tudi samostojni podjetniki, nekatere ženske so delale v čistilnih servisih in podobno. Njihova generacija še danes razlaga, kako so bili lepi časi, v katerih se je dalo službo dobiti takoj.

Razmere se poslabšujejo že vse od 80. let, Suzana Kotnik iz mariborskega zavoda za zaposlovanje pa je povedala, da je do tega prišlo z ugašanjem mariborskih industrijskih gigantov. Delodajalci so se pozneje zelo težko odločali za zaposlitev Romov.

Njene dve desetletji dolge izkušnje na zavodu kažejo, da so Romi prejšnje generacije ob prihodu na zavod bili precej bolj impulzivni in glasni, danes pa tega ni več opaziti v tako velikem številu. Trenutno je predvsem več primerov, ko ženske prihajajo k svetovalcem na zavod s svojimi možmi in ti govorijo v njihovem imenu, ker same bodisi nočejo govoriti ali si ne upajo, marsikdaj se tudi bolj prilagajajo razmeram in se posvečajo družini.

“Na zavodu imamo sicer tudi programe, kjer so Romi lahko celo prioritetno vključeni, kot so nekatera javna dela, lahko se vključijo v učne delavnice in podobno. Vendar opažamo, da tudi če se odločijo za to, velikokrat obupajo in prenehajo,” je povedala Kotnikova. Po njenih navedbah imajo pri njih trenutno 229 prijavljenih Romov, ki so se tako opredelili sami, od tega je okoli sto takih, ki nimajo končane niti osnovne šole.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button