Dom upokojencev Ptuj storitve v sodelovanju s tamkajšnjim centrom za socialno delo in ostalimi partnerji že nekaj časa izvaja pilotni projekt sodobne oskrbe starejših, ki potrebujejo integrirano oskrbo na domu. Storitve so v času trajanja projekta do konca junija 2022 za uporabnike brezplačne, zanimanje med uporabniki pa je veliko.
Kot je povedala vodja projekta Andreja Potočnik, zaznavajo veliko povpraševanje. Trenutno pomagajo stotim uporabnikom, prejeli pa so že 313 vlog. Zaradi izjemnega povpraševanja in velikega območja, ki ga pokrivajo, je treba na obisk koordinatork nekoliko počakati, a se trudijo priti čim prej.
“Največ povpraševanja je po zdravstveni negi, fizioterapiji in delovni terapiji, izvajamo pa tudi pripravo zdravil in farmacevtski pregled zdravil, kar je nova storitev na terenu in jo ljudje z veseljem sprejmejo,” je pojasnila Potočnikova.
Ta mesec začenjajo tudi nudenje storitev e-oskrbe z merjenjem vitalnih funkcij preko dneva, ki zagotavlja 24-urno povezavo s centrom in takojšnje proženje klica na pomoč s pritiskom na varovalno enoto v primeru padca ali slabosti.
Kot še poudarja vodja projekta, so storitve v času njegovega izvajanja popolnoma brezplačne, prav tako je poskrbljeno za varnost pred okužbo z novim koronavirusom, saj je večina izvajalcev že cepljenih ali pa so okužbo preboleli. Vseeno so nekateri uporabniki preložili izvajanje storitve za določen čas. Večina jih je iz ptujske občine, sledijo jim občani Kidričevega, Hajdine in Destrnika, medtem ko je iz ostalih občin uporabnikov zelo malo.
Center za socialno delo Ptuj sicer plačljivo pomoč na domu, katere vsaj polovico morajo pokriti občine, izvaja že okoli tri desetletja, število uporabnikov pa je skozi leta nihalo. Kot je povedal direktor Miran Kerin, je bilo teh nekaj let nazaj okoli 150 mesečno, do lanskega februarja pa v 15 občinah Spodnjega Podravja okoli 120.
“Ko je prišlo do epidemije, je številka aprila padla na vsega 85, kar je ena najnižjih doslej. Ne gre le za strah med uporabniki zaradi možnosti prenosa okužbe, pač pa je tudi kar nekaj njihovih bližnjih ostalo brez dela ali pa so bili na čakanju in so drugače poskrbeli za starostnika. Stanje se je čez poletje spet stabiliziralo, a so z drugim valom številke znova upadle,” dodaja Kerin.
Neposredne izkušnje s starostniki na terenu ima socialna delavka in strokovna sodelavka centra za področje pomoči na domu Katja Kuclar. Po štirih mesecih terenskega dela ocenjuje, da je največ potreb po informiranju uporabnikov o denarnih prejemkih, do katerih so upravičeni, in drugih virih pomoči, kot je dodatek za pomoč in postrežbo, potrebujejo pa tudi pomoč pri izpolnjevanju vlog.
“Marsikateri uporabnik nima niti svojcev ali znancev, ki bi jim pri tem pomagali, ali pa tudi svojci nimajo potrebnega znanja oziroma informacij. Pogosto se starostniki soočajo s težko dosegljivostjo osebnih zdravnikov in drugih inštitucij, precej jih nima dostopa do interneta ali pa ga ne obvladam,” še dodaja Kuclarjeva.
Ob tem zaznava tudi veliko željo in potrebo po socialnih stikih, zlasti po izbruhu epidemije, ko so se ti drastično zmanjšali ali celo prekinili, saj med sosedi ali prijatelji prevladuje strah pred okužbo.
“Naši sodelavci si pred in po vsakem obisku razkužujejo roke, vsakič uporabijo novo zaščitno masko, na obiskih pa ves čas ohranjajo priporočeno razdaljo,” je še povedala Kuclarjeva, ki obžaluje, da se je projekt začel prav v času epidemije, zaradi česar so razmere nekoliko specifične, a je po njenem mnenju vseeno več kot dobrodošel.
