
Poslednja vojna se je na področju Slovenije zgodila že nekaj desetletij nazaj, a so kljub temu spomini na oborožene konflikte še naprej zelo živi. Na temačne čase nas vseskozi opozarjajo neprijetna dogajanja po vsem svetu, zlasti pa ukrajinsko-ruska vojna ter izraelski genocid. Ob spremljanju omenjenih dogodkov se nekateri sprašujejo, ali je Slovenija sploh pripravljena na vojno, če bi se zgodila pri nas? V luči tega smo preverili stanje zaklonišč v slovenski Istri. V Sloveniji jih namreč primanjkuje.
V celotni državi je v zakloniščih prostora samo za 17 odstotkov vsega prebivalstva. Drugo zasilno zavetje bi zato lahko poiskali v notranjih, podzemnih prostorih stavb, kot so denimo kleti. Čeprav te niso razumljene kot klasična zatočišča, vseeno nudijo vsaj delen zaklon.
V slovenski Istri se skupna številka zatočišč giblje pri številki 118. Med njimi je šest javnih, od tega so štiri v Kopru, po eno pa v Piranu in Izoli, kjer se nahaja tudi en naravni zaklonilnik. Poleg tega je v istrskih občinah še 70 hišnih zaklonišč (za stanovalce) ter 41 zaklonišč v raznih organizacijah. Razlika med zakloniščem in zaklonilnikom pa je ta, da morajo imeti zaklonilniki obseg zaščite, ki vzdrži težo ruševin objekta in funkcionalno prirejene prostore, opremljene za 12-urno neprekinjeno bivanje do največ 50 ljudi. Zaklonišče pa mora imeti obseg zaščite do 50 kPa nadtlaka in prostore, opremljene za 24-urno neprekinjeno bivanje do največ 50 ljudi. Tretja kategorija so še zaklonišča osnovne zaščite, ki morajo zdržati med 50 in 100 kPa nadtlaka in imeti funkcionalno zgrajene prostore, opremljene za sedemdnevno neprekinjeno bivanje do 300 ljudi in več.
Od vseh naštetih zaklonišč jih je samo dvajset v lasti občin, zgolj 17 pa jih ima veljavno potrdilo o primernosti. Lastnik oziroma uporabnik mora namreč sam vzdrževati prostore in ob nevarnosti omogočiti dostop tistim, ki jim je zaklonišče namenjeno. Zaklonišča pod stanovanjskimi bloki in drugimi večjimi ustanovami, ki so v zasebni lasti, so skladno s Stanovanjskim zakonom opredeljena kot skupni prostori večstanovanjskega objekta. Na Medobčinski upravi Istra še poudarjajo, da trenutna zaklonišča niso ustrezno grajena za zaščito pred jedrskim napadom in pred napadi z drugimi sodobnejšimi oborožitvami.
Novogradnje
V času socializma so bila zaklonišča nujen in obvezen del gradnje objektov, tako stanovanjskih kot ostalih. Glede na število trenutnih zaklonišč lahko opazimo, da se je to v sodobnem času spremenilo. »Gradnjo zaklonišč ureja Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Danes je gradnja zaklonišč precej bolj redka kot v času socializma. Večina zaklonišč v slovenski Istri in Sloveniji je bilo zgrajenih še v času Jugoslavije, ko je bila zakonodaja glede tega precej stroga. Danes je obveznost grajenja zaklonišč predvidena samo v določenih primerih, kot so večja mesta, javna radio in televizija, vzgojno-izobraževalni objekti, javni zdravstveni objekti in objekti potniške infrastrukture, tako da se zaklonišč skoraj ne gradi več. Ravno tako se posamezniki ne odločajo za gradnjo zaklonišč, če to ni potrebno, saj to poveča strošek izgradnje objekta,« so komentirali na Medobčinski službi za zaščito, reševanje in varstvo okolja, kjer so še omenili, da v kratkoročnih načrtih občine ni predvidena gradnja novih javnih zaklonišč, saj je to del nacionalne varnosti ter politične države in ne lokalnih skupnosti.
Kam se zateči in kdo ima prednost v primeru nevarnosti?
Evidenco zaklonišč vodijo občine, kjer lahko občani pridobijo vse potrebne podatke o lokacijah zaklonišč. Če je bilo zaklonišče za občane zgrajeno, bi to moralo biti razvidno že v kupoprodajni pogodbi o nakupu stanovanja, saj je to del etažne lastnine in se smatra kot del skupnih prostorov. Glede na kapaciteto zaklonišč tako v slovenski Istri kot v Sloveniji bi se morala večina prebivalstva zaklanjati v svojih bivalnih prostorih oziroma drugih primernih javnih objektih. V primeru dejanske potrebe po zaklanjanju celotnega prebivalstva pa bi se večina prebivalcev morala zakloniti v svojih kletnih prostorih ali pa v bližnjih podzemnih garažnih hišah. Seveda morajo biti ti prostori in objekti primerno grajeni. Za zagotovitev določene zaščite bi morali imeti stropno konstrukcijo nad kletjo (torej ploščo) ustrezno utrjeno. Pri tem velja opozoriti, da se s takim zaklanjanjem zagotovi le del zaščite pred ruševinami, ne pa tudi zaščita pred nadpritiskom ter radiološkim, biološkim in kemičnim orožjem. Pomembno je vedeti tudi to, da imajo v javnih zakloniščih po usmeritvah države prednost ranljivejše skupine prebivalcev, kamor spadajo nosečnice ter otroci.
ANDRAŽ VELKAVRH