- Prav tako bo sanacija zajela rekonstrukcijo in izgradnjo ostale gospodarske javne infrastrukture, ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, kot tudi izvedbo trajnih piezomertov za spremljanje učinka izvedene sanacije.
Okoljsko ministrstvo je podalo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak pri Celju. Trenutno je v postopku tudi javno naročilo za izvedbo projekta za izvedbo del. V pripravi je prav tako izhodišče za izvedbo javnega naročila za izvedbo sanacije, so za STA povedali na ministrstvu.
Če ne bo prišlo do nepredvidenih dogodkov, bo sanacija zaključena v drugi polovici letošnjega leta, vrednost sanacijskih del iz idejnega načrta pa znaša okvirno okoli štiri milijone evrov.
Sanacija bo obsegala izgradnjo utrjenih manipulativnih površin površine približno do 20.000 kvadratnih metrov, kar dejansko predstavlja pokrov območja in je eden izmed najpomembnejših sanacijskih elementov in prestavitev obstoječih industrijskih cevovodov.
Prav tako bo sanacija zajela rekonstrukcijo in izgradnjo ostale gospodarske javne infrastrukture, ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, kot tudi izvedbo trajnih piezomertov za spremljanje učinka izvedene sanacije.
Območje Bukovžlaka bo po izvedeni sanaciji služilo kot obrtno-poslovna cona. Kasnejša gradnja bo imela nekatere specifične zahteve, kar je razvidno iz besedila prostorskega akta.
Cinkarna Celje je medtem sredi lanskega leta začela celovito sanacijo zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Dela, ki bodo potekala v več fazah, izvaja na razpisu izbrano podjetje Voc Celje s podizvajalci. Pogodbeni rok za zaključek del je konec letošnjega leta.
Izbrani izvajalec bo skladno z integralnim gradbenim dovoljenjem in zavezami Cinkarne izdelal globoke drenaže, odvod zalednih vod, nepropustno plast na površini odlagališča in preusmerjevalni nasip.
Cilj sanacije je zagotoviti dolgoročno stabilnost pregradnega telesa in minimalizirati negativni vpliv na okolje.
Na obravnavanem zemljišču v Bukovžlaku so bili med letoma 2000 in 2006 nasipani materiali neidentificiranega porekla. Evropska komisija je zato na sodišče EU leta 2014 vložila tožbo proti Sloveniji, to pa je leta 2015 s sodbo ugotovilo kršitev evropske direktive o odpadkih.
Konec marca 2016 je Slovenija komisiji posredovala obsežno dokumentacijo predlagane sanacije. Komisija je predlog sanacije potrdila in ocenila, da je celovita, primerna in razumna, so v zvezi s tem zapisali na okoljskem ministrstvu.
