Letošnje poletje je Severni Jadran zaznamovalo sluzenje morja. S sladkorjem oziroma hranilom, kot bi lahko sluz tudi imenovali, so se hranile bakterije in tako porabljale kisik, kar je pomenilo, da je ta težko prehajal do morskega dna. Ribe in drugi stalni prebivalci morja so se zato temu naravnemu pojavu raje umaknili drugam, kar pa je postal problem za ribiče in njihovo že sicer zmanjšano količino ulova, ki je bila v Sloveniji lani najnižja zabeležena po letu 2015 in za tretjino manjša kot leto prej.
Naravovarstveniki sicer že desetletja opozarjajo na drug, a z ribolovom povezan problem pre-lova oziroma na ogromno količino rib, ki pristanejo v ribiških mrežah, a jih nato mrtve vržejo nazaj v morje, saj vseh vrst na trgu ni mogoče enako dobro prodati. Zato se jim finančno bolj splača zadržati le takorekoč »komercialne« vrste. Ulov tako morda ne bi bil tako slab, če bi na krovu dejansko zadržali vse ribe, ki so jih iz vode že potegnili. Metanje mrtvih rib v morje pač ni smotrno ne z ekonomskega kot tudi ne z ekološkega vidika.
Lani so v Sloveniji ujeli 4,9 tone rib, kar naj bi bila nizka številka, a po podatkih Svetovnega ekonomskega foruma 35 odstotkov ali vsako tretjo ribo ribiči enostavno zavržejo. Kar 27 odstotkov naj bi jih potem še dodatno zavrgli tudi med tistimi ribami in drugimi organizmi, ki dosežejo kopno. Organizacija Združenih Narodov za hrano pa ob tem opozarja, da bi morali o takšnih nesmislih dobro razmisliti, saj so ribe pomemben vir proteinov, proizvodnja hrane pa bi se morala do leta 2050 povečati za 50 odstotkov, če želimo prehraniti deset milijard ljudi, ki naj bi takrat hodili po svetu.
Čeprav je rib očitno »na odmet«, pa že dlje časa trajajoči mačehovski odnos države do ribičev v Sloveniji povzroča tudi upad delovno aktivnih oseb na tem področju. Samo lani je bilo v ribištvu 224 delovno aktivnih oseb, kar je sedem odstotkov manj kot leto poprej. Od tega se jih je z morskim gospodarskim ribolovom ukvarjalo le 61, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2022. Po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so od vseh ribičev skupaj 60 odstotkov predstavljali samozaposleni ribiči, ostalo pa zaposlene osebe. Med vsemi delovno aktivnimi jih je v morskem ribolovu več kot polovica delala s polnim delovnim časom.
Na polju vzreje rib ali školjk se je v morskih in celinskih vodah udejanjalo 163 oseb ali za pet odstotkov manj kot leto prej, pri čemer je število samozaposlenih upadlo skoraj za tretjino, število zaposlenih pa se je povečalo za sedem odstotkov, zato bi lahko čez palec sklepali, da so vsaj nekatere prekarno zaposlene sodelavce končno zaposlili, površine za vzrejo školjk pa povečali za tri odstotke na 59 hektarjev.
Kljub manjšemu ulovu in manjšemu številu zaposlenih je bilo lani registriranih 136 ribiških plovil, kar je štiri odstotke več kot leto prej in hkrati za desetino manj v primerjavi z desetletnim povprečjem. Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov pa je lani prav tako znašala za desetino manj kot v letu 2022, ko je vzreja dosegla najvišjo vrednost doslej in to kar za petino več od desetletnega povprečja. Povprečne odkupne cene vzrejenih vodnih organizmov so bile na letni ravni višje za tretjino, največ je bilo treba lani ošteti tako za kilogram klapavic kot za kilogram krapa.
Pri prostočasnem ribolovu pa je bilo ulovljenih okoli 7,9 tone rib in drugih morskih organizmov, kar je bilo najmanj po letu 2015 in za petino manj v primerjavi z letom prej. Letos kaže, da bodo številke na letni ravni še nižje.
Lani so več kot tretjino celotnega ulova, skupaj skoraj tri tone, predstavljali raki in mehkužci, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v letu prej in za tretjino več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Na seznamu lovnih vrst zaenkrat žal še ni modre rakovice, ki se je še posebej namnožila v tržaškem zalivu, več osebkov pa so zaznali tudi v Sloveniji. V samo dveh mesecih in pol so v Strunjanu letos izlovili 278 modrih rakovic, med katerimi je bilo več samic, ki so na trebuhu nosile jajca, kar naj bi pomenilo, da se ta vrsta na tem področju tudi že razmnožuje. Ena modra rakovica lahko sicer nosi do osem milijonov jajčec. V Strunjanu je bila prvič opažena lani, v Sloveniji pa je bila prvič opažena leta 2019. Uradno še ni uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, čeprav bi si tega želeli predvsem gojilci školjk, ki jih rakovice najraje napadajo. Najraje naj bi napadale gojišča tujerodnih školjk, za Severni Jadran bolj avtohtone vrste pa naj bi pustile bolj pri miru. Po besedah Lovrenca Lipeja iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo bi lahko njihovo število kaj hitro zmanjšali, če bi se pojavile na naših krožnikih, saj so vendar užitne.
Tudi sicer bi bilo iz trajnostnega vidika bolje, če bi jedli več različnih vrst rib, ribičem pa bi jih bilo lažje prodati, saj jih že tako ali tako ujamejo.
Pia Nikolič
