Osnovnošolci in osnovnošolke dobršen del dnevnih kalorij čez teden zaužijejo v šolskih jedilnicah. Med te obroke lahko spadajo zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica, odvisno od tega, kako zgodaj pridejo v šolo ali kako dolgo tam ostanejo. Prehrana v osnovnih šolah ima pomembno vlogo pri fizičnem in psihičnem razvoju otrok ter pri oblikovanju dolgoročnih prehranskih navad. Zato je pomembno, da so obroki kakovostni in uravnoteženi.
Prehrana otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih je sistemsko urejena z Zakonom o šolski prehrani, ki določa pravila za zagotavljanje kakovostne, varne in dostopne prehrane v osnovnih in srednjih šolah. Obvezne pa so tudi dodatne prilagoditve za otroke s prehranskimi alergijami ali dietami. Obroke, ki niso pravočasno prevzeti, lahko donirajo ali porabijo trajnostno. Poleg tega zakon šole spodbuja k izobraževanju otrok o zdravih prehranjevalnih navadah in trajnostnem ravnanju s hrano.
Od prvega septembra letos veljajo sveže smernice za prehranjevanje, ki jih je podal Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in te omogočajo strokovno, a hkrati ekonomično načrtovanje prehrane. Cilji prehranjevanja in trajnostnega razvoja v vzgojno-izobraževalnih zavodih so med drugim »oblikovanje, vzgajanje in izobraževanje zdravih prehranskih navad otrok in mladostnikov, oblikovanje, vzgajanje in izobraževanje za pozitiven in spoštljiv odnos do hrane in njenih virov, razvijanje kulture prehranjevanja, dvig ozaveščenosti o pomenu uravnoteženega prehranjevanja, spodbujanje otrok in mladostnikov k raziskovanju o pomenu prehranjevanja in izvoru hrane ter razvijanju kritičnega razmišljanja, kako njihove prehranske navade in izbira vplivajo na njihovo zdravje in okolje«.
Prehrana v piranski in izolski osnovni šoli
Obrnili smo se na nekatere šole v obalnih občinah in preverili stanje. Svetlana Bogatinov, vodja šolske prehrane na Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran, nam je povedala, da njihov jedilnik »temelji na uravnoteženem prehranjevanju s pestro, kakovostno, raznovrstno in varno prehrano, ki zagotavlja optimalen razvoj otrok. Dnevno vključuje različne vrste sadja in zelenjave, tako pri šolski malici, kosilu in popoldanski malici. Ponudba v največji meri zajema sveže sezonsko sadje in zelenjavo.« Primer dnevnega jedilnika izgleda takole: koruzni kruh, puranja salama, kuhano jajce, sveža zelenjava, ohlajen zeliščni čaj in sadje za dopoldansko malico. Fižolova mineštra s testeninami ter palačinke z marmelado za kosilo. Za popoldansko malico pa so bile na jedilniku banane in grisini.
Živila izbirajo na podlagi lastnih potreb in razpoložljivosti na trgu, glede na sezono in sistem javnega naročanja, vključno z upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem naročanju. »Zavzemamo se, da v veliki meri naročamo živila in sestavine slovenskega porekla, sodelujemo z lokalnimi dobavitelji in glede na velikost naše dežele upoštevamo in izkoriščamo načelo kratkih verig pri dobavi hrane. Uredba o zelenem javnem naročanju nas zavezuje, da naročamo ekološka živila v okvirnem obsegu 12-odstotnega deleža. Najpogosteje v to skupino sodijo različne vrste sadja, mlečnih izdelkov (mleko, kefir, jogurt, pinjenec, skuta) in občasno tudi meso,« je pojasnila Bogatinov.
Primer dnevnega jedilnika na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli pa je sledeč: kraljeva štručka, bela kava z eko mlekom, sadje za malico. Špinačna juha, paniran oslič, pire krompir, rdeča pesa za kosilo. Za popoldansko malico pa koruzni kruh, sirček in sok. Veronika Zubin, ki na tej šoli opravlja nalogo pomočnice ravnatelja in organizatorke šolske prehrane, pa je izpostavila nekatere izzive, s katerimi se soočajo pri šolski prehrani. Ti so predvsem pomanjkanje kvalitetnih in usposobljenih kadrov, s čimer se strinja tudi vodja šolske prehrane na piranski osnovni šoli: »Soočamo se s problemom (pre)majhnega števila zaposlenih v kuhinji, ki je po zakonskih merilih določeno glede na število učencev, ki šolo obiskuje. Še večja težava je v pridobitvi ustreznega kadra, saj plačni sistem plač javnega sektorja ne zagotavlja višine dohodka, za katerega bi lahko pridobili potreben in ustrezen in kader. Večina kuhinjskega osebja namreč ne presega minimalne plače.«
Problem na izolski šoli pa je še premajhna kapaciteta kuhinj glede na število obrokov in samo sestavo jedilnikov, višanje cen živil, energentov in drugih stroškov, pada pa tudi stabilnost in zanesljivost dobave živil pri nekaterih dobaviteljih. »Naš cilj je ustrezna prehranjenost in zadovoljstvo otrok ter vzgoja v odgovorne posameznike. Na vzgojnem področju je veliko izzivov in možnosti izboljšanja predvsem pri vzgoji prehranskih navad, kulturi prehranjevanja in odnosu do hrane. Žal so v teh časih nekatere dobrine samoumevne, ne znamo ceniti truda, ki je bil vložen, da je bila hrana pridelana in pripravljena. Vse prevečkrat gledamo, kako otroci hrano z lahkoto zavržejo. Tu je izziv, tukaj moramo stopiti skupaj, šola in družba,« je še poudarila Zubin.
Ana Zupan
