Čeprav je naslovna trditev morda zavajajoča, ker dokončna odločitev o tem, kaj bo stalo na degradiranem območju nekdanje ladjedelnice, še ni bila sprejeta, je ideja nekdanje državne oblasti o namestitvah državnih organov še vedno aktualna.
Dokončne odločitve pa ne bo, dokler ne bo sprejet občinski prostorski načrt. Ta je namreč že v prejšnji obliki, ko je bil neslavno zavrnjen na referendumu, na območju ladjedelnice predvideval turistične vsebine. A kaj, ko tudi sprejetje tega akta ne bo nujno pomenilo, da se bo država odpovedala svojim načrtom. Državni prostorski načrt lahko namreč prezre občinske prostorske dokumente. Verjetno pa drži, da država ne bo sprejela odločitve brez dialoga z lokalno oblastjo.
Sicer ima saga okrog zemljišča nekdanje ladjedelnice že precej dolgo brado. Zemljišče, ki se razprostira na dobrih 42.000 kvadratnih metrih tik ob obali, je bilo v preteklem desetletju predmet številnih prodaj, kazenskih postopkov, stečajev in nepremičninskih špekulacij. Tako je zemljišče leta 2007 od Ladjedelnice Izola za 21 milijonov kupila družba Oil Metal Company, ki ga je nato za 40 milijonov prodala Kraškemu zidarju in Konstruktorju Invest. Po stečaju obeh podjetij je lastništvo prešlo na Družbo za upravljanje terjatev bank. DUTB je prav tako poskušala zemljišče prodati in v ta namen so sklicali več dražb. Na zadnji neuspešni dražbi so zemljišče ponujali po izklicni ceni 6,6 milijona evra.
Lani pa so iz DUTB sporočili, da so zemljišče zaradi strateške lege prenesli na državo, ta pa naj bi tam uredila prostore za potrebe vojske, policije, uprave za pomorstvo, uprave za zaščito in reševanje, agencije za okolje in inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Kot je dejal takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs: »Na tej lokaciji želimo združiti vse državne organe, ki svoje pristojnosti izvajajo na morju, saj je območje nekdanje ladjedelnice dostopno in komunalno opremljeno, obala statično vzdržljiva za velika bremena, prav tako je zagotovljena ustrezna globina morja.«
So se pa na informacijo odzvali izolski občinski svetniki, ki so si bili enotni, da ne vojska ne policija ne sodita na izolsko obalo. Nekdanjega izolskega župana Danila Markočiča je informacija, ki so jo najprej objavili mediji, presenetila, je pa takrat dejal, da prenos zemljišča na državo ni nujno slaba novica, saj ima »država možnost, da ugodi tudi lokalnim interesom in ne sledi le komercialni logiki.«
Tudi iz sklepa občinskega sveta iz časa, ko je občino še vodil Markočič, je razvidno, da si občinski svet želi dialoga o vsebinah na tem območju ter da bi bilo potrebno upoštevati interes lokalne skupnosti in umestiti programe, ki so v javnem interesu.
A kot smo zapisali, se je vse to zgodilo že lani. Vmes se je menjala občinska oblast, državni načrt pa še živi. Kakšno pa je stališče trenutnega občinskega sveta? Bo sledilo prejšnjemu vodstvu in vztrajalo pri dialogu? Bo spreminjalo vsebino občinskega načrta in le-tega prilagodilo željam države ali pa se bodo lotili aktivnosti, ki bi zagotovile, da se bodo na degradiranem območju vzpostavile vsebine po željah občanov?
Kot so nam sporočili iz občine, je njihovo stališče precej podobno stališču prejšnje oblasti. Zavzemajo se, da se na območju nekdanje ladjedelnice vzpostavi čim več javnih površin, torej vsebin, namenjenih občanom in turizmu. Idejo o namestitvi vojske ali policije zavračajo, dopuščajo pa možnost, da bi Uprava za pomorstvo uporabljala del zemljišča za spravilo opreme, ki jo skupaj s civilno zaščito potrebujejo v primeru nesreč na morju.
Sploh je vprašanje, koliko je dejansko v interesu vojske in policije prenašati svojo infrastrukturo na območje ladjedelnice, ko pa so že v načrtu razne investicije na območjih, na katerih ta dva organa že sedaj domujeta.
Pri tem pa velja opozoriti še na en vidik ideje o namestitvi državnih organov na območje ladjedelnice, ki izhaja iz prej izpostavljenega dvoma v smoter preselitve vojske in policije in pravzaprav zanika uvodno trditev o aktualnosti nameravanih namestitev.
DUTB namreč, upoštevajoč zakonodajo, zemljišča v lasti mora prodati in jih ne more prenesti na občinsko oblast. Lahko pa jih prenese na državo kot lastnico DUTB. Šele nato lahko država ta zemljišča spet prenese na občino. Če ta misel drži, bi to pomenilo, da je Janševa vlada rešila zemljišče pred zasebnim kapitalom. Pa naj se sliši še tako neverjetno.
