Ob 1050. obletnici prve pisne omembe Lonke, predhodnice današnje Škofje Loke bodo danes v Stari Loki slavnostno odkrili kip freisinškega škofa Abrahama. Njemu je namreč leta 973 nemški cesar Oton II. z darilno listino podelil širše loško območje, zato velja za prvega zemljiškega gospoda oziroma začetnika Loškega gospostva.
Slovesni dogodek, ki bo ob 17.30 v Parku škofov v Stari Loki, Občina Škofja Loka pripravlja v sodelovanju z Župnijo Stara Loka in Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka. Kip bosta odkrila škofjeloški župan Tine Radinja in predlagatelj postavitve Klemen Karlin, blagoslovil pa ga bo pomožni škof Nadškofije München in Freising Wolfgang Bischof.
Postavitev kipa škofa Abrahama v Stari Loki je finančno podprta iz participativnega proračuna Občine Škofja Loka, avtor kipa pa je akademski kipar Metod Frlic, so sporočili iz Občine Škofja Loka.
Nemški cesar Oton II. je freisinškemu škofu Abrahamu današnjo Staro Loko podelil z darilno listino izdano 30. junija 973. S to listino mu je podelil zahodni del Sorškega polja do potoka Žabnica z naselbinama Žabnico in Suho ter Selško dolino s Selci. 23. novembra istega leta je Abraham prejel še preostali del Sorškega polja in spodnji del Poljanske doline do potoka Hotaveljščica.
Tako je nastalo Loško zemljiško gospostvo. Z darovnicami, izdanimi v letih 1002, 1030, 1215 in 1265 se je gospostvo še povečalo in je bilo do sekularizacije leta 1803 najbolj enotno in največje zemljiško gospostvo na Kranjskem. Obsegalo je tri odstotke slovenskega etničnega ozemlja, je zapisano na spletnih straneh Loškega muzeja Škofja Loka.
Ločani škofa Abrahama poznajo iz pripovedke o zamorcu v škofjeloškem grbu. Ta pravi, da je škofa, ko je nekoč potoval po Poljanski dolini, sredi gozda napadel medved. Na srečo je Abrahama spremljal pogumni temnopolti služabnik, ki ga je dobil v dar iz Ogleja. Ta je z lokom in puščico ubil medveda in tako škofu rešil življenje, škof pa ga je v zahvalo dal upodobiti v loškem grbu.
Abraham je imel veliko versko in politično vlogo v obdobju vseh treh nemških vladarjev Otonov. Bil je tesen sodelavec nemškega in italijanskega kralja in cesarja Otona I. Velikega (936-973). Škofovsko posvečenje je prejel leta 957 in postal škof v Freisingu na Bavarskem. Ko je Otona I. Leta 973 na prestolu nasledil njegov sin Oton II. (955-983), je bil Abraham ena najpomembnejših cerkveno-političnih osebnosti na jugovzhodu cesarstva.
