V Zvezi društev Moja Mura ne verjamejo torkovi izjavi šentiljskega župana Štefana Žvaba, da v občini, dokler bo on na položaju, ne bodo namenjali novega prostora za potrebe kakršnihkoli kompostarn ali podobnih objektov. Po njihovem mnenju ni mogoče, da občina o načrtih za selitev kompostarne iz Ceršaka na novo lokacijo ne bi vedela ničesar.
“Zagotovilo, da nadomestne lokacije ne iščejo na območju občine Šentilj, se nam zdi privlečeno za lase, saj je to dejstvo omenjeno v več dokumentih, med drugim tudi v zadnjem zapisniku meddržavne komisije za mejno reko Muro. Omenjena komisija lahko na svojih sejah razpravlja samo o tistem, za kar je dobila zeleno luč od vlade,” je za STA dejal podpredsednik zveze Boris Bezjak.
Po njegovem prepričanju torej ne gre za neko teoretiziranje, pač pa za resno namero, zato si v Zvezi društev Moja Mura ne znajo predstavljati, da občina o tem ne ve ničesar, čeprav so njihove izjave drugačne in zavajajoče. V zvezi menijo, da je za kompostarno treba iskati najprimernejšo lokacijo na območju celotne države, nikakor pa ne ob Muri.
Zveza društev Moja Mura se skupaj s civilno iniciativo iz Ceršaka že leta bori za zaprtje tamkajšnje kompostarne in opozarja na morebitne negativne posledice njenega obratovanja tako za prebivalce slovenskih kot avstrijskih občin ob Muri. Menijo, da bi v primeru poplav tam odloženi material in odpadke naplavilo na vodovarstvena območja in s tem onesnažilo pitno vodo za okoli 200.000 ljudi z obeh strani meje.
Iz civilne iniciative so sicer ta teden prek svojega Facebook profila izrazili upanje, da so vendarle korak bližje uresničitvi cilja. Tega gradijo na nedavnem dopisu direktorata za vode soboškemu komunalnemu podjetju Vodovod sistema B in Javnemu podjetju Prlekija, v katerem naj bi država po njihovi oceni priznala, da lokacija kompostarne na otoku Mure ni ustrezna.
V omenjene dopisu je direktor direktorata Bojan Dejak ob pojasnilih in zagotovilih, da inšpektorat za okolje in prostor ves čas nadzira delovanje podjetja, namreč zapisal, da “bodo pripravljena pojasnila glede primernosti območij za iskanje nadomestne lokacije za dejavnost kompostarne”, ki da jo bo treba doreči v okviru novega šentiljskega občinskega prostorskega načrta.
Po informacijah civilne iniciative naj bi pristojni organi že zahtevali, da upravljavec kompostarne očisti otok na Muri in tako od tam odpelje več kot 100.000 ton komposta oziroma odpadkov. “Končno prva prava odločitev državnih organov, da se prepreči okoljska katastrofa. Takoj moramo zahtevati, da se določijo roki za odvoz odloženega materiala in rok za zaprtje kompostarne. Ker še nekaj let ne bomo čakali,” so zapisali v omenjeni civilni iniciativi.
V Moji Muri menijo, da odgovori direktorata razkrivajo ignoranco do resnosti stanja, ki ogroža vodooskrbo velikega dela prebivalstva severovzhodne Slovenije in prikriva realno stanje. Na njihove ugotovitve, da odložen material v Ceršaku ni sporen, saj gre za kompost prvega kakovostnega razreda odgovarjajo, da že letna poročil o prevzemu in predelavi odpadkov razkrivajo, da je med predelanimi odpadki tudi komunalno blato in tiskarski mulji iz postopka reciklaže papirja.
Čeprav je iz podatkov Arsa razvidno, da gre na tem delu za poplavno območje, ki je lahko ogroženo že pri desetletnih visokih vodah, pa po pridobljenih podatkih zveze država in civilna zaščita, in niti upravljavci vodovodnih sistemov, nimajo pripravljenega načrta, kako ravnati ob morebitnem onesnaženju in kako v tem primeru zagotoviti vodooskrbo za prizadeto prebivalstvo.
So pa v zvezi, prav tako kot v civilni iniciativi, zadovoljni vsaj s tem, da je kljub izmikanjem in nekonkretnim odgovorom iz dopisa vendarle mogoče sklepati, da se na okoljskem ministrstvu zavedajo, da je obstoječa lokacija oziroma umestitev kompostarne v Ceršaku neprimerna in sporna.
