Tokrat nadaljujemo z zgodbo o Huseinu, Samiri in njuni družini. Prejšnjič smo pisali o njihovem posebnem življenjskem položaju, v katerem jim sistem ni uspel pomagati pri reševanju težav, s katerimi se soočajo. Naj vas v grobem spomnimo: imata hčerko s posebnimi potrebami, ki je gibalno ovirana in na invalidskem vozičku, poleg tega ima druge zdravstvene težave, zaradi katerih je pogosto v bolnici in je bila večkrat operirana; družina se je prijavila na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v Kopru, kjer jih niso uvrstili na prednostni seznam, ker so dohodki njihovega gospodinjstva presegali dohodkovni cenzus; letos jim je Center za socialno delo zavrnil zahtevo za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki so ga prejemali doslej.
»Zgodbo mojega otroka poznajo vsi v Kopru. Ne vem, kaj naj storim. Edino, kar lahko storim, je, da pridem v središče Kopra in kričim po televiziji, da to vidi vsa Slovenija,« je dejal razočarani oče.
Javni stanovanjski sklad je v dohodek gospodinjstva vključil tudi dohodek iz študentskega dela starejše hčerke, ki ne živi več z njimi, vendar v času zbiranja dokumentov ni bila odjavljena s stalnega naslova. Ona pa ni več študentka — je zaposlena in živi s fantom na drugem naslovu. Obrnili smo se na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper in jim predstavili primer. Njihov odgovor je glasil: »V primeru, ki ga omenjate, glede na dikcijo iz Pojasnil za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in spremembe), ki pravi, da če gre za prosilca invalida oziroma družino z invalidnim članom, se ob predložitvi ustreznih dokazil od celotnih dohodkov gospodinjstva odšteje znesek, ki ga invalid namenja za nakup določenih pripomočkov, ki jih potrebuje zaradi invalidnosti. Prosilca pozovemo, da nam dostavi za to ustrezna dokazila ter ta znesek odštejemo od celotnih dohodkov gospodinjstva. V kolikor prosilec ne predloži ustreznih dokazil, zneska ne moremo odšteti.«
Na odločbi, ki jo je sprejel Husein, znesek zaradi invalidnosti ni bil odštet. Vprašali smo ga, ali so na Javni stanovanjski sklad dostavili dokazila o dejanskem stanju otroka. Odgovoril je, da so, ter da je JSS Koper prejel tudi fotografijo otroka v vozičku. Žal izgleda, da to ni bilo dovolj.
Do letos je Samira prejemala delno plačilo za izgubljen dohodek. Februarja pa je od Centra za socialno delo prejela zavrnitev, v kateri je bilo pojasnjeno, da po mnenju zdravniške komisije otrok nima hude duševne motnje in ni težko gibalno oviran. Zoper odločitev so se pritožili in še vedno čakajo na odgovor. Nam so iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake zmožnosti poslali naslednji odgovor: »Poudarjamo, da zdravniška komisija vedno odloča o vsakem posameznem konkretnem primeru in upoštevajoč dejansko zdravstveno stanje otroka in ne samo diagnozo težke/redke bolezni oziroma dolgotrajno hudo bolnega otroka.«
Na pritožbo bo odgovorilo sodišče, ki bo na podlagi mnenja izvedencev odločilo, ali v konkretnem primeru gre za takšno zdravstveno stanje otroka, da je eden od staršev upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Od Centra za socialno delo družina sicer prejema še otroški dodatek, ki letos znaša dobrih 27 evrov na mesec, kar v trenutni gospodarski situaciji dejansko redko komu pomaga.
Da bi otroku zagotovili ustrezno zdravstveno oskrbo, mora družina na redne preglede in operacije, ki jih lokalne zdravstvene ustanove ne morejo zagotoviti, potovati v Ljubljano. Husein pravi, da sta s hčerko v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani tako pogosto, da ju poznajo celo čistilke.
Potrpežljivost
Družina trenutno čaka na odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na odgovor Luke Koper na povpraševanje po delu in na novo operacijo za hčerko. Medtem verjamejo, da jim lahko pomaga le čudež, saj ne dobijo ustrezne pomoči od pristojnih institucij. V Sloveniji smo žal priča zlorabam sistema, ko ljudje izkoriščajo denarno socialno pomoč. Kazni za to pa ne bi smeli plačevati tisti, ki jo resnično potrebujejo.
Družina je prikrajšana za vire finančne pomoči, ki jih je prejemala v preteklosti, ne da bi se dejanski položaj in potrebe hčerke spremenili, kar kaže na pomanjkljivosti sistema pri ocenjevanju socialne ranljivosti in potreb v posameznih primerih. Primer, o katerem govorimo, je zares specifičen in zajema veliko birokracije, a žal ni edinstven niti v Kopru, kaj šele v celotni državi. Poleg navedenih težav, s katerimi se sooča družina, je nujno omeniti tudi posledice, ki jih ima situacija na njihovo duševno in fizično zdravje. Nenehno se borijo za dostojno življenje, ki bi jim moralo biti omogočeno, a glede na trenutne razmere na stanovanjskem trgu in trgu dela vidimo, da to žal ni tako samoumevno.
Sonja Knežević
