Ob sprehajanju po Cankarjevi ulici, v mandraču ob Badaševici, pod semedelskim nadvozom in številnih drugih kotičkih, naletimo na ogromne poslikave, ki so terjale ogromno število ur risanja in načrtovanja. Veliko teh je nastalo v sklopu projektov, ki jih organizira Center mladih Koper. O obalni ulični umetnosti smo spregovorili z uličnim umetnikom Tinetom Dekortijem, ki deluje pod psevdonimom Mortis. Ta bo namreč letos ponovno ustvarjal na festivalu ulične umetnosti Street Art Fest, ki se bo v Kopru odvijal od 25. do 31. maja. V sklopu festivala bo tako pet grafitarjev poslikalo petdesetmetrsko steno na promenadi od Kopra do Izole, istočasno pa bo med Istrsko in Krožno cesto nastajal solo mural izpod rok Svita Preglja. Za ljubitelje ulične umetnosti bodo v času festivala na voljo vodeni ogledi poslikav po Kopru, predavanje o razvoju tovrstne umetnosti, tekmovanje v grafitiranju, tečaj grafitarstva in grafična delavnica.
Kdo je Mortis in od kdaj obstaja? Kakšne vrste umetnosti se skrivajo za tvojim imenom?
Moje ime je Tine Dekorti oziroma Mortis. Ime izvira iz latinščine in pomeni smrt, nadel pa sem si ga leta 2016 po skladbi ameriške glasbene skupine Masskontrol z imentom Mortis Invictus. Najbolj sem poznan po tetovažah in grafitih. A to so le končni izdelki, ki jih vidi širša množica. V ozadju se skriva ogromno ur, posvečenih izobraževanju v ilustraciji. Zadnja leta se, ko ne grafititam ali tetoviram, likovno izobražujem in spoznavam človeško anatomijo, kar mi pomaga pri izdelovanju lastnih likov. Te kasneje uporabim v dizajnih, ki končajo na steni ali na koži. Dela, ki jih objavim na družbenih omrežjih, pa so zgolj majhen odstotek vseh stvaritev.
Deluješ torej tudi kot ulični umetnik. Kje vse lahko zasledimo tvoje projekte?
Moje ulične poslikave so večinoma na Obali. Zaradi velikega obsega dela v mojem tetovatorskem studiu sem zadnja leta zelo malo potoval – praktično nič od leta 2016. Tako da sem ustvarjal bolj lokalno, kar mi iskreno precej ugaja, ker mi potovanja in premiki predstavljajo stres. Namesto tega raje rišem in ne izgubljam dragocenega časa na raznih letališčih, cestah, vlakih …
Bi mi lahko povedal malo o zgodovini ulične umetnosti na slovenski Obali? Kdaj se je ta pričela in kaj je bil povod?
Prvi grafiti na Obali segajo v leto 1996, ko sta dva moja prijatelja pričela s Portorož Bomb Squad Crew projektom. Dean in Luca sta takrat ustvarila grafitersko ekipo s še nekaj občasnimi člani, ki so delovali na različnih mestih po Obali. Nato je sledilo precejšnje zatišje. Samo Dani oziroma Ribaone je bil občasno aktiven. Sam sem grafitiral od leta 2008 do leta 2011. Nato sem zaradi tetoviranja za skoraj deset let prenehal, vse do leta 2020, ko sem s polno paro spet začel in se zadnja tri leta le redko ustavim. Trenutno sem tako razdvojen med tetovažami in grafiti, da jih včasih težko uskladim. Poleg tega pa se ukvarjam tudi z digitalno ilustracijo. S tem se mi je razširilo ustvarjalno obzorje, ker imam veliko naročil za razne platnice za albume, dizajne za majice, nalepke in podobno.
Bi mi lahko razložil razliko med murali oziroma poslikavami in grafiti?
Razlika med grafiti in murali je ta, da so murali ponavadi narejeni legalno, grafiti pa nelegalno. Torej bi človek pričakoval, da so murali kvalitetnejše izdelani, a seveda ni vedno tako. Nekateri grafiterji v senci noči ustvarijo izjemne kreacije.
Kako pa je z ulično umetnostjo v Kopru? Prevladujejo grafiti ali murali?
V Kopru prevladujejo pretežno legalno narejeni grafiti oziroma murali. Pri muralih je še ta razlika, da se poleg sprejev uporablja tudi druge medije. Največkrat akrilne barve, nanešene s čopiči, in včasih tudi kolaž, lepljen na steno z raznimi lepili … Grafiti pa se delajo pretežno s spreji, razen ozadja, ki je nanešeno z zidno barvo in valjčki.
Kateri pa so glavni motivi umetnin, ki jih lahko vidimo po Kopru?
V Kopru prevladujejo morski motivi. Vsak umetnik navdih črpa tudi iz okolja, iz katerega prihaja. Tako lahko po Kopru vidimo naslikane ladje, hobotnice, ribe, morske pse in tako dalje.
Kako po tvojem mnenju ulična umetnost pripomore h koprski kulturni sceni?
Ulična scena pripomore ogromno, ne le h koprski sceni, ampak k sceni po celotni Sloveniji. Velike zahvale za obalno sceno gredo Centru mladih Koper, Patriku Holzu in ostalim, ki grafitarsko sceno odločno porivajo naprej. Z njihovo pomočjo za kreiranje dobijo priložnost ne le lokalni umetniki, ampak tudi umetniki iz celotne Slovenije in tujine, na primer Španije, Italije, Francije … Ljudje na ta način spoznavajo lepoto te novodobne veje umetnosti. Vsak se namreč ne odloči za obisk galerije ali muzeja. Tako pride galerija do njih in namesto, da grejo iz službe mimo sivih sten, jim pot do doma popestrijo barvite kreacije.
Je na Obali kakšna ekipa umetnikov, ki se ukvarja z ulično umetnostjo?
Na Obali trenutno deluje precej individualnih umetnikov, a zaenkrat niso združeni pod nobeno skupno ime oziroma ekipo.
V sklopu Street Art Festa nastajajo legalne poslikave, ker je Mestna občina Koper izdala za to potrebna dovoljenja. Ali obstajajo na Obali še kakšni drugi »legalni zidovi«, ki jih lahko poslikavate ali vse drugo obstaja na nezakoniti bazi?
Koper ima nekaj uradno legalnih sten. Drugje na Obali uradno legalnih sten ni, je pa kar nekaj sten, na katere naj bi se lahko risalo brez obiska policije. Velikokrat se riše na stene brez dovoljenja, a po navadi gre za dotrajane in uničene fasade, tako da morebitni stanovalci podpirajo izvedbe poslikav, četudi niso čisto legalne po zakonu.
V Kopru bo konec maja že drugi Street Art Fest, na katerem boš tudi ti ponovno nastopil in z ostalimi umetniki pet dni pripravljal petdesetmetrski mural Rex. Kako potekajo priprave na tako velik projekt in od kje sploh ideja za poslikavo?
Tudi letos bom nastopil na letošnjem koprskem Street Art festivalu. Priprave so že v teku. Te se izvajajo v udobju mojega studia, kjer dnevno pripravljam skice, ki jih nato zložim v nekakšno celoto. Isto počnejo tudi ostali umetniki. Enkrat, ko imamo skice pripravljene in barve izbrane, gremo v napad na steno, kjer ure in ure preživimo na soncu, dežju ter v hlapih, vse dokler poslikava ne zaživi. Tovrstno delo je ena najlepših služb, ki bi si jih lahko želel.
Kakšni projekti te še čakajo v prihodnje?
Kaj me čaka v prihodnosti, iskreno ne vem. Iz dneva v dan imam vse več projektov. Nekateri gredo skozi, drugi žal ne. Nekako živim za en projekt in ko enega končam, grem po navadi v studio, kjer nekaj časa tetoviram, dokler se spet ne prikaže kakšna prazna stena. Nikoli ne gledam preveč daleč naprej v prihodnost in ne načrtujem preveč. Naredim tisto, kar v danem trenutku zmorem. Prevec načrtovanja pa zmede mojo kreativo. Kar je, je, kar bo, bo.
