Odvzemanje duše podzemne kulture, svobode neurejenih sanitarij, slabega prezračevanja, še slabše izolacije in »občutka« avtonomije je le nekaj pomislekov, ki se porajajo med nekaterimi uporabniki kulturnega stičišča – Skladišča Libertas ob misli na njegovo prenovo. Ali bo izgubilo svojo avtonomnost, ki je v resnici nikoli ni imelo? Ali nas čaka sterilnost belih sten in hlad sodobnih arhitekturnih podvigov?
Začnimo pri dejstvih. Občinski svet Mestne občine Koper je na seji v preteklem tednu sprejel dokument identifikacijskega projekta Libertas – stičišče kultur. Približno 7,5-milijonski projekt narekuje izvedbo prenove objekta v kulturno središče regijskega pomena, za katerega občina računa na pridobitev sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb v višini dobrih treh milijonov evrov. V primeru uspešnosti razpisa bo obnova potekala med letoma 2024 in 2026.
Po navedenih informacijah se torej kristalizira tudi dejstvo, da Skladišče Libertas ni in nikoli ni bil skvot. Tu lahko pričnemo z ubijanjem bojazni, da se s prenovo le-tega ponavlja trenutno razvpita zgodba ljubljanskega Centra Rog. Zgodovina kulturnih in umetniških praks v Skladišču Libertas je bila namreč od samega začetka upravljana s strani Mestne občine Koper oziroma Vesne Pajić, svetovalke župana za kulturo in evropske projekte, ki je obenem tudi vodja projekta obnove.
Začetek zgodbe sega v leto 2020, ko se je Kulturno umetniško društvo Pina pripravljalo na osmo edicijo festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki je nosila naslov Fuck off Illusion. Projekt, ki je presegal prostorske kapacitete tedaj razpoložljivih razstavnih prostorov v regiji, je moral poiskati alternativno rešitev. Poskusili so v Mestni občini Piran s predlogom uporabe skladišča Monfort, a so jih zavrnili. Drugi predlog Boruta Jermana, predsednika KUD Pina ter vodje projekta IZIS, je bilo Skladišče Libertas. Kontaktirali so MOK in z angažiranostjo ter pripravljenostjo Vesne Pajić pridobili potrebna dovoljenja za uporabo prostora. Stanje objekta: slabo. Skladišče je bilo brez električne napeljave, tekoče vode, ogrevanja, polno prahu, azbestnih plošč in tako dalje. Dvotedenske priprave na festival so potekale s pomočjo agregatov, električno napeljavo so vzpostavili na dan odprtja razstave. Potrebna je rahla blaznost, da se s tako velikim projektom podaš v tako neustrezne delovne pogoje. A kdor se zaveda pomena, ki ga umetnost in kultura doprinašata v našo družbo, ne okleva pri premagovanju tovrstnih ovir, ampak jih ruši in utrjuje pot še mnogim, ki bodo na njo oziroma za njim stopili.
In po tem so se vrstili dogodki. V treh letih se jih je odvilo približno 90, na njih pa je zaokrožilo okvirno 37.000 obiskovalcev. Koncerti, performansi, razstave, pogovorni večeri, študentski dogodki in festivali. Pod koordinacijo Vesne Pajić so dogodke izvajala razna društva, skupine ter posamezniki iz regije, ki so pokazali, kako krvava je potreba po tovrstnem objektu.
Mestna občina Koper namreč v središču mesta ne premore ustreznih prostorov za mnogotere tipe dogodkov. Ne premore ene zaprte koncertne dvorane, ki se prvotno ne umešča v kategorijo športnih objektov ali pa dovoljuje kapacitete obiskovalcev nad številom 200. Kino dvorana, ki je nekoč stala na Verdijevi, je že davno prodala svojo dušo, avstrijskega multipleksa v trgovskem centru pa žal ne obravnavamo kot ustreznega. Gledališče v središču mesta imamo, imamo pa tudi nadobudne lokalne gledališčnike, ki so primorani svoje predstave izvajati v improviziranih okoljih; dvorišču okrepčevalnice Rampin, prostorih televizije Megafon ali (zaenkrat še) hladnem Libertasu. Slika stanja prostorskih kapacitet za kulturne in umetniške prireditve v MOK je jasna, obenem pa tudi to, da je sprejetje dokumenta projekta »Libertas – kulturno stičišče« pomemben korak za reševanje te problematike.
A človeški naravi vlada tudi strah, pred novim, drugačnim, neznanim. Za nekoga, ki je Libertas dojemal za avtonomni prostor, četudi to nikoli ni bil, ampak sta zgolj surovost sten in prah dajala navidezen občutek le-tega, se lahko prenova tovrstnega objekta sliši kot institucionalizacija. Za nekatere, po besedah Aljaža Novaka, istrske »alternativce«, ki so trenutni uporabniki in prinašalci podzemnega kulturnega programa v Skladišču Libertasu, pa kot obujanje kolektivne travme »metanja na cesto« (beri: CMK, Inde). A na cesto se lahko vržeš tudi sam, če te straši uporaba urejenih sanitarij.
Dogodki različne narave pač potrebujejo različne kulise in estetika notranjega dizajna igra veliko vlogo pri človekovem izkustvu na kulturnih prireditvah. A verjamemo, da se lahko v dialogu z idejno vodjo projekta na razpoložljivih 1871,9 kvadratnih metrih neto stavbne površine najde estetske in funkcionalne rešitve za potrebe vseh dosedanjih akterjev, delujočih v tem objektu.
Teatralia
