Študije so pri pripravi Občinskega prostorskega načrta pokazale, da ima koprska občina 2800 stanovanj premalo. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da je od 20 do 30 odstotkov stavbnih površin ali hiš v številnih naseljih na podeželju zapuščenih. To je v povprečju vsaka peta hiša.
»Zapuščene so predvsem zato, ker so nerešena vprašanja dedovanja. Več desetin dedičev je razpršenih po svetu, nekaterih že kar nekaj desetletij ni več živih. Postopek za to, da se parcela ali objekt aktivirata za vselitev, je precej dolgotrajen in ima neznan izid. Torej lahko traja tudi desetletja ali več. To je, skratka, zelo slaba motivacija za neko mlado družino, ki bi se rada priselila na podeželje,« je pojasnil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan.
Dolžina časovnega roka, ki ga imajo neznani dediči in upniki na voljo po objavi sklica, da se javijo sodišču, je po Zakonu o dedovanju eno leto. Na občini si želijo, da se ta problematika reši.
»V prvi fazi prav gotovo s poenostavljanjem nekaterih postopkov, torej s krajšanjem postopkov objave na oglasni deski, če se javijo dediči in tako dalje. V nadaljevanju pa bi rad, da se odpre vprašanje svetosti lastnine, torej vprašanje, ki so se ga lotili v različnih državah, pri nas pa še ne,« je dodal Bržan.
Slednje v praksi pomeni, da če en dedič oziroma lastnik nepremičnine zanjo ne skrbi ali se zanj ne ve ali je še živ, lahko drugi dedič, ki je za nepremičnino zainteresiran, vplača znesek dela nepremičnine v poseben sklad in s tem nepremičnino »aktivira«. Če bi se v določenem roku pojavil prvi dedič, bi prejel znesek iz sklada, še sporočajo iz občine. Na tak način bi lahko zapuščeni prostori hitreje služili kot bivanjski prostori za mlade družine ali kogarkoli, ki se spopada s stanovanjsko stisko.
ANA ZUPAN
