Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila na vseh treh merilnih mestih na Primorskem v letu 2024 podobna kot leta poprej, ravni ozona pa so bile nekoliko nižje kot leta 2023, ugotavljajo na Arsu. Ta rezultat pripisujejo meteorološki letni variabilnosti in ne trendu upadanja. Na koprski občini se za izboljšanje kakovosti zraka borijo na več načinov.
Kot so pojasnili na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), so v primorski regiji štiri merilna mesta, ki spadajo v državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Dve mesti sta v Novi Gorici, eno v Kopru in eno na Otlici. V povprečju meritve izkazujejo, da je zrak v Novi Gorici bolj onesnažen z delci PM10, v Kopru pa z ozonom, čeprav so epizode, ko se zgodi tudi obratno.
Preliminarni podatki za leto 2024 sicer kažejo, da je bila mejna dnevna vrednost PM10 največkrat presežena na novogoriški merilni postaji Vojkova, in sicer štirinajstkrat. Sledi koprska merilna postaja, ki je v minulem letu zabeležila 11 primerov preseženih vrednosti.
Še dovoljena meja, v kateri lahko delci PM10 presežejo mejne vrednosti na posameznem merilnem mestu v enem koledarskem letu, je sicer 35. Pod to mejo velja, da še vedno dihamo kakovosten zrak. Mejna dnevna vrednost je 50 mikrogramov na kubični meter.
Čeprav smo v zadnjih letih priča podnebnim spremembam, na Arsu ocenjujejo, da te še ne vplivajo na onesnaženost zraka v goriški in obalno-kraški regiji, temveč zaenkrat onesnaženost zraka beležijo v okvirih letne variabilnosti vremena.
Ob tem opažajo, da je zrak z delci na Primorskem v hladnem obdobju leta najbolj onesnažen, ko se lokalnim izpustom pridruži onesnažen zrak iz Padske nižine, ki ga prinesejo zahodni vetrovi. Takih epizod je vsako leto precej. Letos se je to zgodilo že takoj v začetku leta, 1. in 2. januarja.
Poleg zraka iz Padske nižine v Mestni občini Koper med največje onesnaževalce uvrščajo še promet in posamezna kurišča. Kot so navedli za STA, se na občini zavzemajo za preventivo in obveščanje javnosti. Med drugim zato na spletni strani zdravomesto.org objavljajo urne in dnevne koncentracije onesnaževal z opozorili.
Občina je leta 2022 sprejela tudi lokalni energetski koncept. V njem so analizirali energetsko stanje v občini in opredelili ukrepe za zmanjšanje emisij škodljivih plinov v okolje, ustvarjanje prihrankov na področju energetike in pridobitve možnosti za subvencioniranje projektov na področju energetike.
V okviru prizadevanj za višji delež energetske samooskrbe in za omilitev posledic podnebnih sprememb so tako postavili sončne elektrarne na strehe več javnih objektov, večinoma šol in vrtcev, predvidoma v prihodnjih dveh mesecih jih načrtujejo še več. Za ta projekt, ki je skupno vreden slaba 1,8 milijona evrov, si je občina zagotovila tudi slabih 900.000 evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost EU.
Koprska občina je prav tako pristopila h globalni konvenciji županov za podnebne spremembe, s katero se lokalne oblasti prostovoljno zavežejo k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije.
Pri ozonu so v minulem letu največ preseganj osemurne ciljne vrednosti zabeležili v Kopru ter na Otlici, ki leži na obrobju Trnovskega gozda. Več kot dovoljenih 25 dni preseganj te vrednosti so opazili še na Krvavcu ter v Novi Gorici. Največja dnevna osemurna vrednost 120 mikrogramov na kubični meter ne sme biti presežena več kot 25 dni na koledarsko leto. Opozorilna vrednost za ozon je 180 mikrogramov na kubični meter za enourno povprečje.
