Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, člani tajne antifašistične organizacije Borba, so bili 6. septembra 1930 po hitrem postopku obsojeni na smrt pred posebnim fašističnim sodiščem in ustreljeni v Bazoviški gmajni. Danes veljajo za prve žrtve raznarodovalnega, nasilnega nacionalističnega režima, simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu ter za junake Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma.
Letošnja slovesnost, ki je potekala v nedeljo na bazoviški gmajni, je potekala v luči doslej še neobjavljenih pisem Frana Marušiča, ki jih je iz sodnih zaporov pisal svoji družini in iz katerih je, kljub temu, da je pisec že poznal svojo usodo, vela predvsem skrb za počutje njemu najdražjih.
Letošnja slovesnost je potekala tudi s poudarkom na to, da so štirje uporniki v Italiji še vedno označeni kot terorist, čeprav se je, kot je poudarila senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc, rehabilitacija de facto zgodila ob poklonu predsednika Sergia Mattarrele in nekdanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja pred spomenikom bazoviškim žrtvam leta 2020: “Italijanski in slovenski predsednik se nikoli ne bi poklonila pred spomenikom teroristom. Zato ohranimo ta spomin in upanje, da bomo nekoč uspeli. Prizadevam si za to, da bi italijanska država rehabilitirala vse smrtne žrtve posebnega sodišča in med njimi so tudi bazoviški junaki.«
Pravni status umorjenih je v Bazovici komentirala tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko: »Vsekakor bazoviški junaki niso teroristi, v nobenem pogledu niso bili teroristi takrat in niso teroristi danes. To so borci za svobodo, tisti, ki so se uprli fašističnemu režimu, ki je hotel vzeti slovenska imena, jezik, identiteto in tudi pripadnost narodu. Treba je napeti vse sile, da se to spremeni. Ne samo na papirju ampak predvsem v percepcij ljudi.« Dodala je še, da si želi predvsem, da bi bile na vseh prihodnjih slovesnostih prisotne tudi italijanske oblasti. Na slovesnosti sta namreč umanjkala tako tržaški župan Roberto Dipiazza, kot tudi predsednik dežele Furlanije – Julijske krajine Massimiliana Fedriga. Njuno odsotnost je senatorka Tatjana Rojc pospremila z besedami: »Brez komentarja.«
Jan Bednarik
