Civilne iniciative slovenske Istre si že dolgo prizadevajo za izvzem hitre ceste med Škofijami in Koprom iz vinjetnega sistema. Zaradi tranzitnega prometa iz Italije se promet vse bolj kopiči na lokalnih cestah, ker številni ne želijo plačati vinjete za to, da prevozijo le 10 km vožnje po hitri cesti. “Glede na to, da se tranzit še vedno odvija po lokalnem omrežju, to pomeni, da hitra cesta ne opravlja svoje naloge – to pa zato, ker ima neustrezen cestninski sistem. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) nas nikoli ni želel poslušati, vedno se zgovarjajo, da bi se jim na ta način porušil sistem,” je razložil Žarko Pregelj, nekdanji državni sekretar za ceste in svetovalec Civilnih iniciativ slovenske Istre. Njihove pobude so na Ministrstvu za infrastrukturo do zdaj naletele na gluha ušesa. “Ministrstvo za infrastrukturo se že vse od uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja sooča s težnjami, da bi se hitri cesti H5 in H6 na Obali izvzeli iz omenjenega sistema cestninjenja, pri čemer naši argumenti ostajajo vseskozi enaki, saj zagovarjamo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov cestninskega omrežja ter enotnost sistema cestninjenja osebnih vozil. Ob tem je treba izpostaviti tudi, da obe hitri cesti izpolnjujeta pogoje za obvezno cestninsko cesto po Zakonu o cestninjenju,” so pisno sporočili iz Ministrstva za infrastrukturo.
Pregelj pravi, da je promet prerasel slovenski avtocestni sistem in da bi ga bilo zaradi stalne rasti prometa potrebno nadgraditi. Na Ministrstvu za infrastrukturo se sicer zavedajo prometnih razmer, s katerimi se soočajo prebivalci na Obali in pravijo da, “svoje napore skupaj z upravljavcema državnih cest (Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in DARS, d. d.) vlagamo v izvajanje ukrepov, ki bi v največji možni meri vplivali na povečanje pretočnosti v času največjih prometnih obremenitev na glavnih tranzitnih poteh proti Hrvaški, saj so zastoji glavni razlog za preusmerjanje tranzitnega prometa na omrežje lokalnih cest. V tej luči si skupaj z vsemi pristojnimi deležniki prizadevamo za čimprejšnjo umestitev v prostor in seveda izgradnjo hitre ceste Koper–Dragonja, ki bo prvenstveno namenjena tranzitnemu prometu in razbremenitvi sekundarnega cestnega omrežja. Prav tako si želimo, da bi prišlo do čimprejšnje izgradnje hitre ceste Jagodje–Lucija, ki bo predstavljala pomembno cestno povezavo med somestji Koper–Izola–Piran. Poleg omenjenega bo zgrajena Serminska vpadnica, po kateri bi promet lahko stekel v letu 2026. S približno enoletnim zamikom od začetka gradnje Serminske vpadnice se bo pričelo tudi z razširitvijo Bertoške vpadnice.”
Do izgradnje hitre ceste Koper–Dragonja pa je še daleč in kot trenutno izgleda bo do takrat tranzitni promet dalje dušil obalne lokalne ceste.
Ana Lešnik
