Reki Vipavi želijo s projektom vrniti nekdanjo podobo

Pri naselju Dolenje pri Ajdovščini je na območju nekdanjega okljuka načrtovana sonaravna ureditev stranskega rokava Vipave v okviru evropskega projekta VIPava. Reki želijo vrniti nekdanjo podobo in tako v prihodnje omogočiti poplavno varnost okoliških prebivalcev. Ob tem bodo na tem območju izboljšali tudi življenjsko okolje vidre.

Cilj projekta VIPava je izboljšati ali obnoviti habitate ključnih, kvalifikacijskih vrst živali. Ena od teh vrst je vidra, je za STA povedala vodja projekta Nastja Pajk. V okviru Projekta je njeno dolgoročno varstvo načrtovano predvsem prek posrednih ukrepov, torej izboljšanja njenega prehranjevalnega habitata, saj ribe predstavljajo večino njene prehrane.

Reka Vipava je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej regulirana, tedaj je izgubila večino svojih okljukov in stranskih rokavov, močno se je osiromašilo tudi vodno in obrežno vegetacijo ter degradiralo strukturo rečnega dna. Hkrati se je na celotni dolžini reke zgradila serija pregrad, kar je imelo negativen vpliv predvsem na ribe, saj jim preprečujejo migracijo.

Eden od ukrepov, namenjen izboljšanju vidrinega habitata, je načrtovana sanacija štirih pregrad v zgornjem toku reke Vipave. Preoblikovane bodo na način, ki bo ribam omogočal prehod.

“Na vtoku v Novakovo mlinščico, ki je ostanek nekdanje struge reke Vipave, se bo zgradil prodni zadrževalnik. Vtok v rokav je reguliran preko sistema zapornic, ki trenutno ne delujejo. Posledično se ob visokih vodah dogaja, da prihaja v začetnem delu mlinščice do zasutja struge mlinščice z naplavinami do te mere, da se prekine dotok vode v strugo. Obnovil se bo tudi sistem zapornic,” je povedala Pajkova.

Pri naselju Dolenje je na območju nekdanjega okljuka reke načrtovana sonaravna ureditev stranskega rokava. Trasa zaradi zakonskih omejitev ni načrtovana točno po nekdanji trasi okljuka reke Vipave, saj se je tam Vipava preveč približala cesti. Rokav bo vseboval več struktur, ki bodo namenjene predvsem skrivanju in odraščanju ribjih mladic, v njem bodo svoje mesto našle tudi številne dvoživke in plazilci.

“Pri tem bi radi poudarili, da pri posegu ne gre za prestavljanje glavne struge Vipave. Reka bo tekla dalje neovirano po sedanji strugi, le del vode se bo preusmerilo v stranski rokav, ki se bo po približno 180 metrih ponovno priključil glavni strugi,” je še pojasnila.

Z izboljšanjem okolja se bo povečalo število rib in posledično bo več hrane za vidre. Noben od ukrepov Projekta VIPava ne vključuje aktivnega naseljevanja vider, saj je v Vipavski dolini že prisotna naravno, tako da bi z vnašanjem tujih osebkov zagotovo naredili več škode kot koristi. Rokav bo imel skupno dolžino 175 metrov, pet odsekov in prodni zadrževalnik.

Drug večji gradbeni ukrep v sklopu projekta VIPava, ki se je zaključil lani, pa je sonaravna ureditev vtoka v okljuk Vipave pri Brjah ter izkop dveh večjih mlak za mrestitev laške žabe. Sam okljuk Vipave pri Brjah je ostanek stare struge Vipave, ki se ga je pri regulaciji enostavno odrezalo, ko se je strugo izravnalo. Za razliko od okljuka pri Dolenjah se tega ni zasulo, temveč je ostal delno pretočen predvsem ob visokih vodah.

Vodilni partner projekta VIPava je Zavod za ribištvo Slovenije. Vrednost projekta je 3,3 milijona evrov, sofinanciran pa bo z državnimi sredstvi in iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleg urejanja stranskega rokava reke Vipave v Dolenjah se bo urejena tudi pot vzdolž reke, od Vipave pa vse tja do Mirna.

Source
STA
Back to top button