
Ste tudi vi med tistimi, ki po nakupih pogosto zahajajo onkraj meje, v Italijo? Ste se morda kdaj vprašali, zakaj se cene tako razlikujejo med seboj, pa čeprav gre za neposredno bližino krajev, ki jih ločuje le navidezna meja?
Trst in današnja slovenska Istra sta bila že v preteklosti zelo povezana. Veliko Slovencev si je kruh služilo v tem italijanskem mestu, saj so bile tam možnosti za boljši zaslužek precej večje kot drugod. Povezanost Istranov s tem krajem se kaže tudi danes, ko številni ljudje tja zahajajo v trgovine. Pa se res splača?
Primerjava cen
Najprej smo preverili ceno banan in ugotovili, da so v Sloveniji cenejše. Za kilogram omenjenega sadja odštejemo okrog 1,5 evra, medtem ko v Trstu zanje težko plačamo manj kot 1,95 evra. Testenine, po katerih je Italija še posebej znana, so v Sloveniji prav tako v povprečju od 40 do 70 centov cenejše, neglede na to, ali gre za peresnike, špagete, polžke ali kaj drugega.
Pri ostalih živilih, ki smo jih vzeli pod drobnogled, pa so bile italijanske cene za slovenskega kupca nižje. Če so cene jajc kar primerljive, pa tega ne moremo reči za čokolado z lešniki, tuno, Nutello, olivno olje, pa tudi za žgane pijače in druge alkoholne izdelke, med katere presenetljivo sodi celo Laško pivo. V deželi, ki tega piva torej ne proizvaja, ga prodajajo ceneje kot v deželi, od koder prihaja. V Sloveniji stane pločevinka 0,33 litra Laškega piva 1,04 evra, pri Italijanih pa 0,99 evra.
Po tej logiki bi morala biti Nutella pri nas cenejša, pa ni. Večinoma za 450 gramov poljske Nutelle odštejemo 3,89 evra, pri sosedih pa za originalno italijansko 10 centov manj. Razlike med njima so malenkostne, in sicer v količini posnetega mleka v prahu, v poljski je manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu. Kljub temu pa je okus praktično enak.
Najvišjo razliko v ceni smo opazili pri Moninijevem ekstra deviškem olivnem olju, kjer je bila razlika celo več kot štiri evre v prid kupcem v Italiji. Ogromna razlika se je pokazala tudi pri tunini Rio mare, ki je v Sloveniji v povprečju dražja za 10 evrov na kilogram. Ob skoku čez mejo lahko prihranite tudi pri nakupu čokolade Milka z lešniki, ki tam stane 1,29 evra, pri nas pa 1,99 evra.
Poleg omenjenih se na tujem splača kupiti še izdelke, kot so krekerji, prepečenci, šamponi in razna čistilna sredstva.
Vzrok razlik v ceni
Cene živil med Slovenijo in sosednjimi državami so v splošnem na primerljivi ravni. Zadnji razpoložljivi podatki iz Eurostata o stopnjah cen glede na evropsko povprečje kažejo, da so cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji na enaki ravni kot na Madžarskem, za 1 odstotek nižje kot na Hrvaškem, za 2 odstotka nižje kot v Italiji in za 5 odstotkov nižje kot v Avstriji. Drži pa, da se cene razlikujejo med posameznimi skupinami živil in da so nekatere, kot na primer meso, sadje in zelenjava, cenejše v Sloveniji, nekatere druge pa so lahko cenejše tudi v sosednjih državah.
Obstaja večje število razlogov za različne cene. Če Slovenijo primerjamo z Italijo, je Italija precej večja država (s skoraj 60 milijoni prebivalcev), kar pomeni, da imajo zaradi večje ekonomije obsega italijanski proizvajalci in pridelovalci hrane nižje stroške v primerjavi s slovenskimi. To vodi k nižjim nabavnim cenam, s tem pa tudi k ugodnejšim maloprodajnim cenam. Dodatno so eden od razlogov tudi višji stroški energentov ter stroški dela, drugačna pa je tudi davčna stopnja davka na dodano vrednost, ki v Sloveniji znaša 9,5 odstotka, v Italiji pa je precej nižji, in sicer zgolj 4 odstotke. Dodatni problem z vidika visoke obdavčitve z dajatvami (DDV, trošarine) v Sloveniji po novem predstavljajo tudi sladke pijače, pravzaprav kar vse pijače z dodanim sladkorjem in sladili, visoke pa so tudi trošarine pri pivu. Vse omenjeno povečuje odliv kupne moči iz Slovenije v tujino.
Ena od potencialnih težav je tudi slovenska večinska prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih. Zaradi tega so na slovenske potrošnike, ki želijo opraviti nakup ob nedeljah, obmejni trgovci toliko bolj pozorni in prilagajajo svojo cenovno politiko, da bi jih privabili.
Zaprtje trgovin ob nedeljah do neke mere poviša obratovalne stroške trgovcev, saj je predvsem v primeru povezanih praznikov in nedelj, ko so trgovine zaprte več dni skupaj, potrebno prilagoditi zalogo in dobavo, obenem pa določeni obratovalni stroški, ki so povezani z zagotavljanjem neoporečnosti živil, ostajajo, tudi če trgovina ni odprta za kupce.
Večinoma se torej res splača po nakupih čez mejo, saj je z gledišča slovenske Istre to še vedno trajnostno kupovanje »lokalnega«.
ANDRAŽ VELKAVRH