V Kopru sta se v preteklih tednih odvila dva zanimiva in za mesto oziroma občino ter njeno kulturo pomembna dogodka. Tudi zelo nazorna.
Na prvem je svetovalka župana Vesna Pajić predstavila načrt za prenovo Kulturnega stičišča Libertas. Danes je objekt industrijske kulturne dediščine in spomenik lokalnega pomena neizkoriščen in v slabem stanju, v nekaj letih pa naj bi doživel prenovo, ki bo oživila njegovo funkcionalnost in ponudila mestu nove, pestre vsebine.
Z Libertasom se za občinske razmere vse dogaja zelo hitro. Občina je leta 2020 objekt odkupila od Grafista in v njem so se kmalu začeli odvijati dogodki, predvsem s področij sodobne oziroma alternativne kulture. Bilo jih je več kot sto, na njih pa so našteli 37.000 obiskovalcev. Rojevati se je začel projekt, ki ga je pod svoje okrilje vzela Vesna Pajić. Naročen in izdelan je bil načrt prenove pri ljubljanskem arhitekturnem biroju, pridobljeno gradbeno dovoljenje in kulturnovarstveno soglasje.
Na oktobrski seji občinskega sveta je bil sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v ocenjeni vrednosti prenove 6,5 milijona evrov: 3,5 milijona evrov evropskih sredstev naj bi pridobili na razpisu, občina pa bo vanj vložila tri milijone lastnih sredstev.
Predstavitve se je udeležil tudi župan Aleš Bržan, ki se je ob zakuski po koncu predstavitve pogovarjal z udeleženci.
Nekaj ur kasneje je bila v dvorani Glasbene šole Koper tiskovna konferenca, na kateri so ravnatelj Iztok Babnik, njegov pomočnik Boris Benčič, dolgoletna glasbena urednica Radia Koper Lea Hedžet in moderatorka Božena Ambrozius predstavili to častitljivo ustanovo, njen pomen, vlogo in dosežke ter seveda predlog občini ustanoviteljici Glasbene šole, da se začne urgentno ukvarjati z iskanjem prostorskih rešitev. V proračun in načrt razvojnih programov za leto 2024 naj umesti izdelavo projektne naloge oziroma Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za nujno prostorsko širitev Glasbene šole Koper v višini približno 25.000 evrov. V nadaljevanju pa naj v letu 2025 pristopi k realizaciji te prepotrebne investicije.
Ravnatelj je županu pisal že dvakrat, a odgovora še ni dobil, prav tako se župan kljub vabilu ni udeležil tiskovne konference. Glede vsebine predloga Glasbene šole pa je podal le izjave za javnost medijem. Je umanjkanje županovega neposrednega odgovora ravnatelju zgolj birokratski spodrsljaj? Bojimo se, da, v povezavi z odsotnostjo odziva na vabilo za tiskovno konferenco, v resnici ne napoveduje volje po partnerskem sodelovanju občine z Glasbeno šolo pri razreševanju njene prostorske stiske. Ne glede na vsebino županove izjave za javnost.
Palača Gravisi-Barbabianca, kjer domuje glasbena šola, je bila obnovljena daljnega leta 1984 in to s samoprispevkom, od takrat pa v prostore glasbene šole občina ni več vlagala. Takrat je imela šola 470 učencev, danes jih ima 800. Iskale so se sicer parcialne rešitve, med drugim v novi osnovni šoli, ki pa še sama nima zadosti prostora za vse potrebe. Tako se že trideset let trije ravnatelji ukvarjajo s prostorsko stisko. Število učencev in dejavnosti glasbene šole se povečuje, problemov je vse več, rešitve pa nobene. V zadnjih letih so prišli zgolj do načelnika urada za družbene dejavnosti Timoteja Pirjevca, kjer se je vse ustavilo. Tudi županova svetovalka je bila v stiku s šolo, ampak pobud o prostorskih rešitvah in sodelovanju s strani občine ni bilo.
Šele konkreten predlog občini po umestitvi DIIP v proračun, ki ga spremlja pismo podpore z do zdaj 1.700 podpisi, obeta, da se bo naslednje leto občina vendar lotila načrtovanja rešitev.
Glasbena šola vsa leta poudarja tudi potrebo po koncertni dvorani, saj v Kopru delujejo različni orkestri, big bendi, zbori, rock skupine, ki težko najdejo prostor za nastope, baletna šola pa mora nastopati v Avditoriju Portorož. A kljub temu Glasbena šola ni bila povabljena k sodelovanju pri projektu Libertas, ki bo imel dve dvorani, niso mogli podati svojih strokovnih mnenj in stališč o akustiki.
A kot je slikovito opisal pomočnik ravnatelja in dirigent koprske pihalne godbe Boris Benčič, glasbena šola ni samo Beethoven ali Mozart. Generacije mladih, ki so šle skozi glasbeno šolo, igrajo tudi rock, metal, pop, skladajo različne zvrsti glasbe. Pravzaprav je šola poskrbela za glasbeno življenje tega mesta in celotne Istre.
Če strnem, revitalizacija starih objektov z novo vsebino je zelo pomembna in Libertas je izjemno dobrodošel projekt. A kakšen bi bil Koper brez glasbe, glasbene šole in številnih glasbenikov, ki so se prav tukaj podali na svojo glasbeno pot? Si ne zaslužijo enakovredne obravnave oblasti?
Tako Libertas, Glasbena šola in koprska kultura kličejo k sodelovanju in vključevanju, k stremljenju k sinergijam. Priznajmo si, da je Koper na področju kulture precej bos, sploh v primerjavi s športom in vlaganji v njegovo infrastrukturo. Zato tako kot občina, tudi kultura potrebuje vizijo, v katero smer naj gre razvoj, kaj so njene prioritete, kakšno veliko sliko nam bodo dali kamenčki v mozaiku, ki jih občasno postavimo. Potem se bomo bolje razumeli in bo manj izključevanja drugačnih razmislekov, idej in pobud, manj bo napadalnosti.
Barbara Verdnik
