Priplula je … droga

Evropska pristanišča glavne vstopne točke za prepovedane droge

Doma narejene in za prevoz droge prirejene podmornice niso le izviren način prikazovanja tihotapljenja drog v vohunskih filmih. So pa takšni, čeprav inovativni prizori, značilni predvsem za severno in južno obalo Amerike, kjer je poleg klasičnih poti po kopnem to eden od najbolj učinkovitih prevozov ilegalnih substanc. Za prevoz mamil do evropske celine pa morajo tihotapci najti drugačne načine prevoza ilegalnega tovora, kot so doma izdelana plovila.

Ilegalne substance v Evropsko unijo vstopajo z legalnimi prevozi. Po podatkih Europola ilegalne droge na evropski trg namreč vstopajo skozi evropska pristanišča. Ob tem naj bi tihotapci droge tradicionalno tihotapili v zabojnikih tako, da član tihotapske tolpe v izvornem pristanišču v zabojnik namesti droge, v ciljnem pristanišču pa jih drugi sodelavec ob odpiranju zabojnika na skrivaj vzame iz tovora. 

Se pa tudi te metode spreminjajo, saj se tihotapci modernizirajo in prilagajajo spremembam. Tako v poročilu Europola piše, da je vedno pogosteje v uporabi metoda zamenjave. Med potovanjem tihotapci pakete iz zabojnika države, ki ni članica Evropske unije, prestavijo v zabojnik države članice in se s tem izognejo nadzoru. Zabojnike v notranji trgovini namreč redkeje nadzorujejo. Drugi način, ki ga zadnja leta opažajo preiskovalci, je podvajanje zabojnikov. Pri tej metodi izvirni zabojnik med prevozom po pristanišču zamenjajo z drugim, identičnim zabojnikom, ki ima enako registracijsko številko kot izvirni zabojnik. S tem se ob morebitni kontroli zabojnika poskušajo izogniti odkritju ilegalnega blaga. 

Zaradi obsežnega prometa, vključenosti velikega števila ljudi v delovne procese in avtomatizacije dela, so pristanišča še posebej ranljiva, zato ne čudi, da je takšna pot najbolj učinkovita in med tihotapci zaželena. Čeprav Europolovo poročilo obravnava predvsem severna evropska pristanišča, kot so Antwerpen (lani so v tem pristanišču zasegli rekordnih 109,9 ton kokaina), Hamburg in Rotterdam, Luka Koper pri teh statistikah ne zaostaja. Zaradi svoje geostrateške lege je za tihotapce prav tako privlačna kakor ostala evropska pristanišča. 

Ilegalno blago skozi Luko Koper

Lani se je v Luki Koper pred očmi varnostnikov odvil skoraj filmski prizor. Na varovanem območju pristanišča so opazili dva potapljača. Dogodek so nemudoma prijavili policiji, ki je v neposredni bližini zalotila dve osebi, državljana Albanije in državljana Brazilije. Oba sta bila brez listin za ugotavljanje identitete in v potapljaški opremi. Ker nobeden od njiju ni znal pojasniti, kaj sta počela na varovanem območju, so policisti opravili pregled območja in ugotovili, da je na privezu v pristanišču tovorna ladja, ki je priplula iz Južne Amerike. Nato so policisti opravili še podvodni pregled ladje in v sistemu za črpanje morske vode za hlajenje ladijskih sistemov odkrili več paketov s kokainom. 

Skupno so našli 206 kilogramov te snovi. Na črnem trgu bi bila takšna količina kokaina po podatkih policije vredna med 9 in 32 milijoni evrov. Seveda pa to ni bila prva odkrita količina. V zadnjih letih so na območju pristanišča odkrili že več pošiljk prepovedanih drog ali pa predhodnih sestavin za njihovo izdelavo. Če v pregled vzamemo zgolj obdobje zadnjih treh let, je bilo v koprskem pristanišču zaseženih več kot pet ton prepovedanih drog. Po podatkih, ki nam jih je posredovala Finančna uprava, je bilo v lanskem letu zaseženih 951,15 kilogramov prepovedanih drog, od tega je bilo kokaina (v bruto teži) za 734,85 kilogramov in heroina 216,3 kilogramov. Leto poprej pa sta bili zaseženi več kot dve toni prepovedanih drog, 496,46 kilogramov kokaina in 1.518,19 kilogramov amfetaminov. Najdene substance so se povečini nahajale v zabojnikih, v nekaterih primerih pa v samem prevoznem oziroma prenosnem sredstvu, to je v konstrukciji zabojnika. Finančna uprava ob odkritju drog sicer vedno »obvesti policijo, ki prevzame nadaljnje vodenje postopka«.

Vprašanja smo poslali tudi na policijsko upravo. Zanimalo nas je, koliko odkritij droge je rezultat rednega nadzora, v koliko primerih je odkritje naključno ter koliko odkritij je plod informacij, ki jih je policija prejela predhodno. Podatek je pravzaprav precej pomemben. Tihotapci oziroma sodelavci tolpe lahko določen zabojnik z ilegalno vsebino prijavijo kot slepilni manever in v času, ko organi pregona preiskujejo prijavljeni zabojnik, gre lahko mimo preiskovalcev zabojnik z dosti večjo količino ilegalne substance. Žal do zaključka uredništva  odgovorov policije nismo prejeli.

Jan Bednarik

Back to top button