AktualnoSlovenijaLokalno

Popovićeva pobuda za park ni uspela

Mestna občina Koper je pred dvema tednoma na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti referendumske pobude za razveljavitev odločitve o razveljavitvi odloka o “Centralnem parku” katere pobudnik je prvopodpisani Boris Popović. Glede na zakonsko določen rok gre odločitev ustavnih sodnikov v zvezi s tem pričakovati v naslednjih dneh.

Naj spomnimo, da je nekdanji koprski župan Boris Popović sprva zagovarjal gradnjo poslovno-stanovanjske soseske na območju “TonCity” nato pa je to zemljišče po osebnem sporu z lastnikom zemljišča Milanom Mandarićem (MM Investicije d.o.o.) dal leta 2018 pravno formalno spremeniti v “Centralni park”.

Nova občinska oblast na čelu z županom Alešem Bržanom je z namenom zaščite mestne občine Koper pred odškodninsko odgovornostjo zaradi razvrednotenja zasebnega zazidljivega zemljišča dne 23.11.2020 s sklepom občinskega sveta razveljavila odlok o “Centralnem parku” iz leta 2018.

V želji po tem, da ta odlok o “Centralnem parku”, ki je bil sprejet za časa njegovega županovanja ohrani v veljavi je Popović sprožil pobudo za omenjeni referendum.

Med čakanjem na sodbo ustavnega sodišča v zgoraj opisanem primeru referendumske pobude je ustavno sodišče v ločeni pravni zadevi objavilo stališče oziroma oceno ustavnosti samega Popovićevega odloka o “Centralnem parku” iz leta 2018 in zavzelo stališče, ki pravno pomeni, da bi razpis referenduma o preklicu odloka bil protiustaven. V skladu s tem stališčem ustavnega sodišča bi vsaka nadaljna zahteva po izvedbi zgoraj omenjenega referenduma bila protiustavna in zahteva za ta referendum posledično brezpredmetna.

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je sledeče: kako je od poskusa uveljavljanja nesporne ustavne pravice do referenduma prišlo do tega, da upoštevajoč ustavno sodišče referenduma, ki ga je zahteval Boris Popović, ne more biti?

Odgovor se ponuja kar sam – ker se je pobudnik referenduma občinski svetnik Boris Popović ujel v lastno past, ki jo je zvito nastavil občini.

Več o omenjeni pasti:

Ob razveljavitvi odloka o “Centralnem parku” iz leta 2018 s strani trenutne sestave občinskega sveta Mestne občine Koper, s katero se je občina izognila odškodninskim zahtevkom s strani lastnikov zemljišč, je postalo jasno, da bo občinski svetnik Boris Popović spremembi nasprotoval in poskušal ohraniti v veljavi sporni odlok iz leta 2018.

V občinskem svetu ga je koalicija preglasovala z 21 glasovi proti 4 in tako razveljavila sporni odlok o “Centralnem parku” iz leta 2018. 

Ker mu ni uspelo v občinskem svetu, sta mu na voljo ostali dve možnosti. Kot prva ta, da odločitev občinske oblasti razveljavi na referendumu in kot druga ta, da s spretno pravno-administrativno igro doseže sodno razveljavitev odloka iz postopkovnih razlogov in brez referenduma.

Mestni svetnik se je odločil za slednjo možnost in se pri tem zgledoval po primeru iz občine Piran kjer je občinski svetnik dosegel razveljavitev občinskih prostorskih aktov po sodni poti iz postopkovnih razlogov.

Piranski občinski svet je pred tremi leti sprejel občinski prostorski odlok za katerega ni nihče uradno napovedal zahteve za referendum in občina ga je objavila v Uradnem listu. Po objavi v uradnem listu sta dva občinska svetnika v Piranu vložila pobudo za referendum o tem odloku, občina pa je to pobudo zavrgla sklicujoč se na to, da je bil odlok že objavljen v Uradnem listu in je posledično že v veljavi. Občinska svetnika se s to razlago občine Piran nista strinjala in sta pravočasno, v zakonsko določenem roku vložila tožbo na Upravnem sodišču, ki je prek Ustavnega sodišča doseglo razveljavitev odloka z obrazložitvijo, da je bila kratena pravica do referenduma in tožba vložena v zakonskem roku.

Vse kaže na to, da je občinski svetnik Popović imel v Kopru podoben načrt. Sprva ni uradno napovedal zbiranja podpisov za referendum zato je občina objavila odlok v Uradnem listu. Šele po tem je občinski svetnik Popović skupaj s priloženimi podpisi občanov (potreboval jih je približno 100) vložil referendumsko pobudo. Pričakoval je, da bo koprski župan Aleš Bržan enako kot njegov poklicni kolega iz Pirana zavrnil zahtevo za referendum kar bi nato vodilo do sodne razvljavitve odloka kot se je to zgodilo v Piranu.

Toda to se ni zgodilo. Koprski župan Bržan je dal najprej preklicati objavo v Uradnem listu in nato še izdal sklep s katerim je Popoviću določil rok za zbiranje podpisov, ki so potrebni za izvedbo referenduma. V primeru Kopra gre za približno 2500 podpisov.

Ob Popovićevem spoznanju, da je župan Kopra sprevidel njegovo igro mu ni preostalo drugega kot to, da prične z zbiranjem omenjenih 2500 podpisov. Ob tem se je tako kot vsi najverjetneje zavedal tega, da bo, tudi če zbere teh 2500 podpisov, težko v enem dnevu na samem referendumu prejel več kot 8400 glasov kolikor bi jih potreboval, da referendum uspe. Glede na to, da je za teh 2500 podpisov potreboval kar 42 dni, se je bojazen izkazala za upravičeno.

Ob vsem tem dogajanju je karte nepričakovano premešalo ustavno sodišče s stališčem (U-I-496/18-26 z dne 17.2.2021), da je preklic objave sklepa o razveljavitvi spornega odloka o centralnem parku iz leta 2018 v uradnem listu ničen. To pomeni, da bi pobudnik referenduma moral po preklicu objave v uradnem listu in po prejemu sklepa, ki mu omogoča zbiranje podpisov za referendum, namesto zbiranja podpisov v roku 15 dni vložiti tožbo zoper ta sklep na upravno sodišče. In tu se referendumska zgodba zaključi. 

Z opustitvijo pritožbe je pobudnik referenduma zamudil umestiti pobudo v pravni red. To je bila ključna napaka v sicer prebrisanem načrtu občinskega svetnika Popovića, ki ga je skoval za razveljavitev občinskega odloka brez referenduma. Nesporno je namreč, da občina v tej pravni situaciji ne sme dopustiti izvedbe referenduma, ker bi le ta bil nezakonit – in to zato, ker pobudnik ni v zakonitem roku ugovarjal objavi odloka o razveljavitvi odloka o “Centralnem parku”, kot nedvoumno izhaja iz nedavne odločitve ustavnega sodišča.

Za konec lahko postrežemo z ugotovitvijo, da se je občinski svetnik Boris Popović ujel v lastno past, ko je poskušal zlorabiti ključno orodje neposredne demokracije za svoje partikularne interese. Tako je namesto občine, ki jo je nekoč vodil, izigral predvsem tiste, ki so s podpisi izrazili željo po referendumu.

Source
Uredništvo

Povezani Članki

Back to top button