V uredništvo smo prejeli izjavo za javnost izolskega gibanja Ponosni na Izolo. Izjavo objavljamo v celoti:
V gibanju Ponosni na Izolo zgroženi ugotavljamo, da je občina Izola brez vednosti in razprave svetnikov občinskega sveta posredovala pripombe na pomorski prostorski načrt.
Vsako Izolanko in Izolana zanima in na vsakogar od nas neposredno vpliva raba morja in z njim povezanih površin. Kaj, kako in kdaj bo z morjem, ki je del Izole in tudi širše v slovenski Istri je izrednega pomena tako za kvaliteto življenja, kot za razvoj in zdravje!
Posebno občutljivi smo do obravnav s katerimi se okolje ureja dolgoročno in prek katerih se zastavijo smernice za večletni razvoj, ki tako opredeli rabo prostora za več desetletij naprej.
Sam sem bil kot član odbora za Okolje in prostor prvič seznanjen s pripombami, ki jih je Občina Izola podala na Pomorski prostorski načrt dne 30.03.2021, po poteku javne obravnave in brez možnosti vpliva na vsebino.
V imenu PNI javno izpostavljam naše začudenje in odpor proti dejstvu, da so bile pripombe poslane povsem mimo Odbora za okolje in prostor ter Občinskega sveta.
Ponosni na Izolo smo se že v volilni kampanji zavzeli za skrb za prostor kot omejene dobrine naše lokalne skupnosti. Raba prostora je v občinah slovenske Istre tesno povezana s prostorskim načrtovanjem na morju, ki je do sedaj potekalo z državnimi prostorskim načrti in še to predvsem za dejavnosti in rabe, ki so v neposredni povezavi s kopnim (npr. pristanišče). Drugih prostorskih načrtov za morje, ki bi določali namensko rabo morja, se do zdaj ni pripravljalo. Dosedanje že dokaj zastarelo urejanje tega prostora temelji na Strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004 ki je temeljno izhodišče za trajnostni prostorski razvoj in med drugim ugotavlja, da je morje ena od pomembnih prvin slovenske krajine, ob tem pa so pritiski na okolje, ki negativno vplivajo na stanje okolja, največji prav ob obali slovenskega morja.
Namen priprave Pomorskega prostorskega načrta (PPN) je podrobnejša obravnava vloge morja in z njim funkcionalno povezanega obalnega območja v okviru prostorskega razvoja države na način, da odraža celostni pristop k načrtovanju in upravljanju morja. PPN bo pripravljen na podlagi prostorskih potencialov za varstvo okolja in ohranjanje narave ter razvoj dejavnosti in rab na morju kot akcijski program za izvajanje Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. PPN bo določil ukrepe in usmeritve za nadaljnje načrtovanje na drugih ravneh.
V nasprotju z navedeno strategijo in deklaracijo o namenu PPN osnutek Pomorskega prostorskega načrta (PPN) Slovenije zanemarja tri pomembna področja pomorstva v Sloveniji. To so navtika, ladjedelništvo in vzdrževanje plovil, ter vodni športi.
Navtika ne zajema samo navtičnega turizma, ki ga PPN obravnava v sklopu turizma. Pojem navtika zajema najmanj še:
marine, kjer je v treh obalnih marinah skupaj več kot 1.500 privezov in več kot 500 »suhih« privezov
pomorskih gospodarskih dejavnosti lastnikov in uporabnikov več kot 1.500 plovil na komunalnih privezih v občinah Ankaran, Koper, Izola in Piran
pomorskih dejavnosti lastnikov in uporabnikov plovil, ki svoja plovila na dan uporabe splavijo in po uporabi dvignejo iz vode (dnevni oziroma kratkotrajni uporabniki)
Če bi upoštevali še nelegalne priveze, gre skupaj za najmanj 4.000 plovil, ki jih za turistične, gospodarske, rekreativne in druge prostočasne namene uporablja najmanj 10.000 pomorščakov. Vsa navedena plovila potrebujejo ustrezne dopolnilne dejavnosti vzdrževanja, specializirane trgovine, navtične šole…. Ocenjeno je, da je v dejavnosti upravljanja privezov in spremljajočih dejavnostih neposredno ali posredno v Sloveniji zaposlenih oziroma od dejavnosti živi okrog 1.000 ljudi in njihovih družin.
Ladjedelništvo in vzdrževanje plovil je v osnutku PPN popolnoma izpuščeno. V poglavju III. Vsebinski okvir pomorskega prostorskega načrtovanja, poglavje 1 Splošni okvir je v 6. Odstavku Pomorstvo sicer navedeno: Piranu z okolico je tudi po tradiciji pripadla vloga središča pomorskih podjetij in institucij ter ladjedelništva… V novih pogojih je močno napredovalo tudi ladjedelništvo, ki se je sprva skoncentriralo v Piranu, kasneje pa v Izoli. V nadaljevanju PPN ladjedelništvo ni več omenjeno razen na legendi pristanišč na karti 11, kjer je pod oznako 105 navedeno “območje bivše ladjedelnice”.
Ladjedelnica lahko nudi primerno okolje mladim konstruktorjem novih rekreacijskih in tekmovalnih plovil, ki lahko nadaljujejo bleščečo tradicijo slovenskih konstruktorjev (brata Jakopin, Valant, Justin….) in pripravam na velike navtične projekte z velikim promocijskim učinkom (transatlantske regate, jadranja okrog sveta ipd).
Vodni športi so v osnutku PPN obravnavani poenostavljeno kot rekreacija ter delno v sklopu turizma. Vodni športi predstavljajo v Sloveniji prostovoljne organizirane združbe športnikov in športnih delavcev v klubih in zvezah, predvsem s področja jadranja, veslanja, potapljanja, športnega ribolova…. Na področju vrhunskih olimpijskih športov je v jadranju in veslanju Slovenija v svetovnem vrhu. Jadranje se v Sloveniji lahko razvija samo na morju, ker nimamo dovolj velikega jezera na katerem bi lahko postavili olimpijsko regatno polje. Pri jadralni zvezi Slovenije je verificiranih več kot 3.000 tekmovalcev. Vodni športi potrebujejo za razvoj vrhunskega športa ustrezno infrastrukturo, ločeno od množičnih rekreacijskih območij, dnevnih kopalcev in dnevnih rekreativnih rekreativcev. Vrhunski šport temelji na kontinuiranem klubskem delu, ki vključuje vse generacije ima poleg promocijskih tudi ugodne neposredne in posredne socialne in ekonomske vplive. Predstavlja najcenejšo mednarodno prepoznavnost, zdravo vzgojno in perspektivno izvenšolsko dejavnost odraščajočih generacij, neprofitno in profitno pedagoško dejavnost, razvoj dejavnosti (izdelava plovil, jadrarstvo), polnjenje turističnih gostinskih in nastanitvenih kapacitet ob mednarodnih dogodkih in mednarodnih učnih kampih. Večji mednarodni dogodki (npr. svetovno prvenstvo jadralnega razreda optimist) imajo skupaj s spremljevalci več kot 1000 udeležencev, ki so v kraju dogodka nastanjeni 10 – 14 dni.
Prav tako so nesmiselne zahteve iz osnutka PPN, da se skupno obstoječe število priveznih mest v marinah in komunalnih privezih ter sidriščih ne more povečati, ker ne upošteva:
že predvidenih dodatnih območij komercialnih in komunalnih privezov, ki so delno že urejena ali načrtovana (npr. v območju zahodnega pristanišča v Izoli, novi komunalni navezi v Kopru) – ureditve varnih privezov za spremljajoča in reševalna plovila klubov vodnih športov na novih predvidenih lokacijah
več kot 1000 čakajočih prosilcev na seznamih čakajočih na komunalne naveze v obalnih občinah
Tudi 25 m oddaljenost objektov od obale, ki se predlagajo kot izjeme (plažni objekti, sanitarije v marinah in kopališčih, objekti za vodne športe) je pretirana, zadoščala bi 15 m, tako kot je sedaj v območju marine v Izoli, Žusterni in marini v Kopru. Potrebna je uskladitev z Zakonom o vodah (možnost pridobitve vodnega dovoljenja ali koncesije).
Osnutek PPN obravnava “ureditev površin in objektov za športne dejavnosti, povezane z morjem” na celi slovenski obali samo v območju Žusterne v občini Koper. V Izoli je realna prostorska možnost za ureditev ustreznih objektov, površin in namensko urejene obale za vodne športe samo v območju Jadranke in Rude v enoti urejanja prostora EUP 21. Gre za kompatibilno dejavnost predvidenim dejavnostim in komplementarno dejavnost predvidenim programom OPN Izola na območju Rude (površine za šport in rekreacijo). Za delovanje vodnih športov je ureditev varnih spustov plovil v vodo, varnih dvigov plovil iz vode, kopenskih manipulativnih površin, hangarjev in sanitarij nujna, potrebnih je tudi nekaj varnih privezov za klubska spremljevalna in reševalna plovila.
Glede na navedeno smo bili izredno presenečeni, da je občinska uprava brez predhodne širše obravnave na ravni zainteresirane javnosti, gospodarstva, strokovne javnosti in poglobljene razprave znotraj za to predvidenih organov Občine Izola v okviru javne obravnave, ki je potekala do 28.2.2021, samostojno vložila nekaj pavšalnih pripomb, ki so nam bile predstavljene na zadnji seji Odbora za okolje in prostor. Mnenja smo, da s PPN dolgoročno posegamo v prostor ter, da je o teh posegih potrebno širše soglasje vseh zainteresiranih, zato pričakujemo takojšnji odziv in ustrezne popravne aktivnosti.
Dodatne informacije so na voljo prek elektronske pošte; info@ponosninaizolo.si, komljanec@gmail.com in 051 600 545.
