V soboto, 7. marca, praznujemo slovenski dan pomorstva, zato je Luka Koper organizirala strokovno omizje z naslovom Pomorska logistika v luči podnebnega prehoda. To je eden od petih dogodkov, ki jo bodo pripravili skupaj z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Tako kot drugod po svetu tudi na slovenski obali stremijo k bolj trajnostnemu delovanju, kamor spada predvsem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg tega so se v podjetju že aktivno lotili električne mehanizacije luških strojev, postopoma pa si prizadevajo za krepitev deleža energije pridobljene iz obnovljivih virov. Vse to pa s ciljem, da bodo do leta 2030 zgradili sončne elektrarne skupne moči 10,5 MW, kar bo zadoščalo za pridobivanje 25 odstotkov porabljene električne energije pristanišča.
Doseganja neto ničelnih emisij v pomorski industriji si prizadevajo tudi družbe za križarjenje, za samo pomorstvo pa so pomembne tudi železnice. Urediti je potrebno dostavo blaga končnih kupcev, saj je trenutno razmerje pretovora v prid cestnemu prometu. Prav zato so na dogodku poudarili, da bo zelo pomemben tudi drugi tir.
V Luki Koper se zavedajo, da je pomembno zmanjšati tudi žveplove in dušikove okside, prav tako pa okrepiti področje varovanja morja, ki vključuje pazljivost glede nedovoljenih izpustov sivih in zaoljenih vod, podvodni hrup, reciklažo odsluženih ladij in ladijske odpadke. Preučiti je potrebno tudi, katera alternativna goriva so najbolj primerna, zato so poleg pristanišč tudi ladjarji zavezani k sprejemu ključnih ukrepov in postopnemu prehodu na pogonska goriva. »Lani poleti je v Koper vplula prva ladja na zeleni metanol. Trudimo se, da celoten servis usmerjamo v zeleni prehod, zato bomo v našo floto vključili 25 takih ladij,« je svoje videnje podal generalni direktor Maersk za srednjo in južno Evropo Ivić Vodopija.
Trajnostno delovanje, za katerega si prizadevajo v Luki Koper, bo tako zmanjšalo svetovno onesnaževanje, ki ga povzroča pomorska tovorna industrija. Ta poleg morja onesnažuje tudi zrak, saj so leta 2019 emisije žveplovega dioksida z ladij, ki so pristale v evropskih pristaniščih, znašale približno 1,63 ton, kar je 16 odstotkov svetovnih emisij žveplovega dioksida. Pomorstvo pa onesnažuje tudi morje. Najhuje je takrat, ko pride do razlitja nafte. Tega je sicer vse manj, čeprav količina nafte, ki se po morju prenaša, vsako leto strmo narašča. Vsekakor bo vsak nov korak k izboljšanju in trajnostnemu delovanju pripomogel k boljšemu življenju in k zmanjšanju onesnaževanja našega planeta.
Andraž Velkavrh
