Eva Brajković
V občini Izola so v septembru izpeljali proces neposrednega soodločanja občanov glede dela proračuna, sicer poimenovanega participativni proračun. Gre za obliko aktivnega državljanstva, v kateri prebivalci občine, mestne četrti ali krajevne skupnosti sami opredelijo probleme in predlagajo rešitve, nato pa o njih neposredno glasujejo. Na tak način naj bi se skupnosti lotevale najbolj perečih in zelo konkretnih težav, ki jih občinski administrativni aparat nemara ne zaznava. Projekte, ki morajo biti predloženi v roku in v katerih je potrebno opisati izvedbo projekta in ga finančno ovrednotiti, oceni posebna komisija in če ustrezajo pogojem, gredo na glasovanje. Po spletu nato občani (stari najmanj 15 let) glasujejo, tiste projekte, ki dobijo največ glasov, pa mora občina izpeljati. Običajno so projekti omejeni na mestne četrti ali območja, torej lahko projekte na določenem območju izbirajo le krajani/občani tistega območja ali četrti.
Ideja participacije pri odločitvah o tem, kam gre skupnostni denar, ni nova. Prvič so jo uvedli leta 1989 v brazilskem mestu Porto Alegre po zmagi Delavske stranke, da bi povečali vključenost občanov v upravljanje občine. Z implementacijo tega mehanizma se je v mestu izboljšala javna infrastruktura in njena dostopnost. Po letu 2001, ko je Porto Alegre gostil Svetovni socialni forum, pa se je participativni proračun skokovito razširil po svetu. Danes je v uporabi tako v majhnih kot v večmilijonskih mestih, npr. Buenos Airesu, La Pazu, Montevideu, Bostonu. V Evropi ga je prvo uvedlo italijansko mesto Grottamare, vsaj enkratno pa ga je uvedlo že več kot tri tisoč mest, tudi Pariz, Milano, Madrid in Lizbona. V preteklem mandatu (2018 – 2022) se je za izvedbo participativnega proračuna odločilo 39 slovenskih občin.
Od štirih obalnih občin sta participativni proračun doslej izvedli Mestna občina Koper in Občina Izola. »V Izoli so občani prvič sodelovali pri pripravi proračuna za leti 2021 in 2022, doslej pa smo izvedli že dvanajst projektov v dobrobit celotne občine in vseh generacij,« je povedala Barbara Klinkon Škrbina iz izolske občine. Pri pripravi so se zgledovali po primerih dobre prakse v ostalih slovenskih občinah. Finančna vrednost posameznega predlaganega projekta je omejena od 3.000 do 25.000 evrov, njegova vsebina mora prispevati k uresničevanju javnega interesa na območju občine, skladen mora biti z razvojnimi usmeritvami občine in realno izvedljiv v proračunskem letu 2024 oziroma 2025.
V prvi izvedbi so se občani na glasovanju odločili za ureditev prostora ob nogometnem igrišču na Šaredu, nakup specializiranih električnih koles za potrebe reševalne dejavnosti, prenovili so prostore Kluba izolskih študentov in dijakov, dogradili javne razsvetljave parkirišča v Livadah, sanirali so cesto do objekta Šared 17a, uredili park – počivališče Parenzana, umirili kolesarski promet na Parenzani, kupili so večnamenski prireditveni šotor, uredili javno razsvetljavo na delih lokalne ceste med Belvederjem in Strunjanom in fizioterapevtski prostor za mlade športnike in občane, postavili opremo za namizni tenis v športno-rekreacijskem parku Livade ter uredili zeliščno pot. Vendar je potrebno povedati, da so se dejanske participacije (spletnega glasovanja o projektih) udeležili le trije odstotki prebivalcev Izole, kar je izredno malo. Kljub temu na občini pravijo, da so občani mehanizem participativnega odločanja dobro sprejeli, poudarjajo pa, da so ga najboljše sprejeli tisti, ki so na lokalni ravni že tako precej aktivni.
Letos so participativni proračun izvedli drugič. V naslednjem proračunskem obdobju pa bodo v v sklopu le-tega izvedli sedem projektov: nabavili bodo prikolico za prevoz prireditvenega prostora ter dva elektroagregata za mesto in podeželje, asfaltirali balinarsko igrišče, dogradili razsvetljavo v Ulici oktobrske revolucije in na Belvederju ter pripravili projektno dokumentacijo za pokritje tržnice. »Letos glasovanja ni bilo potrebno izvesti, saj občina ni prejela toliko predlogov, da bi bilo med njimi treba izbirati. V predlog proračuna za leti 2023/2024 so se uvrstili vsi tisti projekti, ki so ustrezali razpisnim pogojem,« poroča Klinkon Škrbina. To, da so občani tokrat predlagali manj projektov kot prvič, pa morda kaže na nižjo stopnjo informiranosti in aktiviranja. Lani je občina po krajevnih skupnosti izvedla delavnice, na katerih so občane seznanjali z novim mehanizmom, letos pa posebnih posvetovanj ni bilo.
S promocijo in spodbujanjem izvajanja participativnega proračuna se v Sloveniji zavzeto ukvarja ekipa spletnega portala Danes je nov dan (DJND). Pred lokalnimi volitvami leta 2018 so vse kandidate za župane javno pozvali k zavezi, da bodo v svoji občini vzpostavili participativni proračun, nato pa so v drugi kampanji preverili, koliko od njih je zavezo držalo. »S kampanjo smo dosegli, da se je v slovenski javnosti odprl pogovor o prednostih participativnega proračuna,« pravijo na DJND.
Slovenskim občinam pravno podlago za izvedbo participativnega proračuna daje 48.a člen Zakona o lokalni samoupravi, vendar ta ne določa višine sredstev, vrste projekta in načina odločanja. O tem torej občine odločajo same. In kljub temu, da je mehanizem v Sloveniji na nek način še vedno v povojih, na DJND pravijo: »Pohvaliti je treba vse občine, ki so postopek večkrat ponovile in ga tudi izboljšale, hkrati pa z rednimi ponovitvami ciklov participativnega proračuna gradijo kulturo vključevanja občanov v delovanje občine. Posebej velja omeniti Občino Ajdovščina, ki je participativni proračun vpisala v statut občine. Menimo, da je večina implementaciji participativnega proračuna v Sloveniji na visokem nivoju. Kvaliteto izvedbe bi lahko dvignila boljša komunikacija o procesu, ter bolj dosledno informiranje občanov glede izvedenih projektov.«
Eva Brajković
