Podnebna pravičnost je koncept, ki povezuje problematiko podnebnih sprememb s človekovimi pravicami, družbeno pravičnostjo in enakostjo. Podnebne spremembe namreč ne vplivajo na vse ljudi enako, najbolj prizadenejo ranljive in marginalizirane skupnosti, ki so najmanj prispevale k vzrokom za globalno segrevanje. Prav to je bila rdeča nit druge mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju, ki je včeraj in danes potekala v Kopru.
Prvi dan je potekala po spletu, drugi dan pa je bila, poleg dveh predavanj, osrednji dogodek okrogla miza v živo, na kateri so razpravljali o vključevanju trajnostnih vsebin v izobraževalni sistem. »Glavni cilj konference je učiteljem prikazati nekaj pristopov, ki v ospredje postavljajo trajnostne vsebine ter seveda tudi aktivno vlogo učencev in dijakov pri tem,« je dejala Nastja Cotič s Pedagoške fakultete, ki je eden od projektnih partnerjev srečanja. Vodilni partner projekta je Društvo za trajnostno kulturo bivanja Sončni grič, ki se ukvarja s trajnostno revitalizacijo ruralnih predelov slovenske Istre.
»Ko govorimo o trajnosti, ne govorimo zgolj o varovanju narave, ampak veliko širše. Trajnost je potrebno poučevati celostno in jo vključiti v vsa področja. Pomembno je tudi zato, da otroke izobrazimo, kako ravnati z okoljem in z dobrinami ter tako za zanamce pustiti prijaznejše okolje,« je poudarila Cotič.
Lani so na konferenci v sodelovanju z učitelji osnovnih šol pripravljali učne scenarije za učence, ki so jih nato preizkusili v praksi. Vzgoja in izobraževanje za podnebno pravičnost sta namreč ključna stebra v boju proti podnebnim spremembam in zagotavljanju trajnostne prihodnosti.
ANA ZUPAN
