Obrat v zadevi Marinblu – delavci prejeli preveč denarja

Poudarki zgodbe
  • V 66. številki Megafona je bilo v članku »Marinblu – podjetje s črno piko« med drugim navedeno, da »zakonca Šuštar do danes še nista sedla na zatožno klop«. Ob tem poudarjamo, da smo po objavi članka prejeli zagotovilo, da »dr. Boris Šuštar, univ. dipl. ekon. ni v nobenem sodnem ali drugem postopku«. Uredništvo

V pretekli številki smo povzeli medijsko poročanje o razvpitem primeru Marinblu. Po pridobiti novih informacij smo prišli do spoznanja, da zadeve niso tako enoznačne, kot je bilo moč sklepati še do nedavnega. Boris Šuštar, solastnik podjetja in pomočnik direktorja Marinblu nam je dostavil dokumentacijo, iz katere izhaja, da so bili vsi upniki prek Okrožnega sodišča v Kopru pozvani naj »v postopku prisilne poravnave kapitalizirajo svoje terjatve in s tem prevzamejo podjetje,« na kar se je odzvalo zgolj podjetje Algoja d. o. o. iz Siska (Hrvaška). Prisilna poravnava je bilo izglasovana z 88,89 odstotki glasov, od tega jih je podjetje Algoja prispevalo 28,22 odstotkov – kar pomeni, da bi prisilna poravnava bila izglasovana (s približno 60,67 odstotki glasov) tudi, če pri glasovanju ne bi sodelovala Algoja. Prag izglasovanja prisilne poravnave je z zakonom določen pri 60 odstotkih. Za tiste, ki se glasovanja o prisilni poravnavi ne udeležijo, se upoštevajoč zakonske določbe upošteva, da so glasovali proti njej. »V tem primeru, če Algoja ne bi kapitalizirala svojih terjatev, bi povečali osnovni kapital dosedanji lastniki, torej bi imeli spet nove stare lastnike,« pojasni. 

Pri Marinbluju so razočarani nad namigovanji o domnevnih neprimernih higienskih praksah. Poudarjajo, da niso bile ugotovljeni nobene sporne prakse glede higienskih pogojev dela, proizvodnje, izdelkov in sledljivosti. Ravno nasprotno – ponašajo se z mednarodnim certifikatom s področja prehrane Food Standard IFS Food, version 8 oziroma IFS Food 8. To je standard kakovosti in varnosti hrane za maloprodajni sektor v Evropi, ki ponuja standardiziran sistem ocenjevanja za dobavitelje in zagotavlja preglednost v celotni dobavni verigi, s čimer je zagotovljena večja varnost tako proizvajalcem kot dobaviteljem in seveda tudi potrošnikom.

Ob tem poudarjajo, da ima Marinblu redne in izredne preglede inšpekcije glede varne hrane ter poslovnih praks v proizvodnji in predelavi rib ter drugih ribjih izdelkov. Njihov živilski obrat je seveda urejen v skladu z načeli HACCP. 

Šuštar je odločno zanikal tudi očitke, da so v preteklosti imeli neprimeren donos do zaposlenih. Svojo trditev je podkrepil z zapisnikom FURS št. DT 0610-8227/2022-86 z dne 26. maja 2023 ter odločbo DT 71011-1430/2023-6 z dne 18. oktobra 2023, iz katere izhaja, da so »zaposleni v podjetju Selea in posledično Marinblu dolžni vrniti podjetjema najmanj 21.174,32 evrov dajatev iz naslova izplačanih nadur, nočnega dela, nedeljskega dela in tako dalje,« iz česar lahko sklepamo, da so svojim zaposlenim po ugotovitvah davčnih organov nakazali preveč in ne premalo denarja za opravljeno delo. Finančna uprava naj bi v zvezi s tem že uvedla postopke obnove dohodnine zaradi tega, ker so zaposleni prikrili oziroma niso prijavili omenjenih dohodkov iz dela. Ob tem se Šuštar sprašuje, ali bo Delavska svetovalnica, katere dejanjem pripisuje razloge za dogodke, ki so delavce spravili v nezavidljiv položaj, pomagala zbrati sredstva za vračilo preveč izplačanega denarja. 

»Povezovanje gradnje osebne hiše in domnevnih neizplačil delavcem za delo je skrajno zavajujoče, saj je Marinblu kot družba organizirana kot d. o. o., ki jamči samo z ustanovitvenim kapitalom in ne z osebnim premoženjem,« pojasni Šuštar in doda: »Delavci dolgujejo na desettisoče evrov podjetjema, kar je pravnomočno ugotovila FURS in je že v izvršitvi.« Odločno poudari tudi to, da v nasprotju s prevladujočim vtisom v mediji pri njih »inšpekcije niso NIKOLI ugotovile izkoriščanje delavcev iz tretjih držav ali priseljencev«. 

»Ravno nasprotno, podjetje plačuje tem delavcem več kot dostojno bivališče ob morju na Obali, vse stroške bivanja – tudi najemnino, stroške elektrike, vode, ogrevanja in vse ostalo. Zagotavlja jim tudi prevoz na delo, saj imajo na razpolago službeno vozilo,« našteje del tega, kar zagotavljajo zaposlenim. 

Pri medijskem poročanju o zadevi pogreša poudarke na pozitivnih aspektih zgodbe, ki so najpogosteje v javnosti spregledani: »Podjetje Marinblu je do danes plačalo državi več kot 8 milijonov evrov iz naslova različnih dajatev, zaposlilo je na stotine delavcev ter prineslo zaposlitve iz Kozine v Izolo,« našteje in poudari, da Marinblu v slovenski Istri obnavlja ribiško predelovalno dejavnost, ki je širše v Sloveniji ni več, ter izpostavi kot pomembno tudi dejstvo, da je lastništvo te industrije spet slovensko in ne več hrvaško. 

Sodeč po registru AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) dejanskih lastnikov podjetij je Boris Šuštar v lastništvo podjetja vstopil januarja 2023. V omenjenem letu je sodeč po javno objavljeni bilanci poslovnega uspeha za leto 2023 v primerjavi z letom prej podjetje kljub nižjim prihodkom od prodaje (4,87 milijona evrov v letu 2023 v primerjavi s 6,89 milijona evrov v letu 2022) praktično potrojilo sredstva, namenjena plačam zaposlenih (dobrih 157 tisoč evrov v primerjavi s 50 tisoč evri v letu 2022) ter stroškom pokojninskih in drugih zavarovanj. Ob tem gre poudariti, da je podjetje Marinblu kljub neugodnim gospodarskim razmeram uspelo poslovno leto 2023 zaključiti z dobičkom. 

Ana Lešnik

 

Back to top button