Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ta teden v objavi na Twitterju napovedal, da se bo gradnja blejske južne obvoznice z začetkom del na krožišču Betin začela septembra letos. Postopke želijo na ministrstvu pospešiti tudi s prekvalifikacijo projekta v prostorsko ureditev državnega pomena.
Ker je obvoznica kategorizirana kot regionalna cesta, skladno z veljavno zakonodajo in zakonodajo, ki je veljala v času sprejemanja prostorskega akta, ne sodi med prostorske ureditve državnega pomena in ni objekt državnega pomena. Ministrstvo za infrastrukturo pa je ta mesec na vlado naslovilo predlog ugotovitve, da je projekt Južna razbremenilna cesta na Bledu prostorska ureditev državnega pomena.
Kot so pojasnili v obrazložitvi predloga, je zaradi pomena blejske obvoznice za območje celotne države nujno, da se postopki, potrebni do pričetka gradnje, pospešijo. “Ocenjujemo, da je nujno prenesti postopke na nivo države, s čemer se bo razbremenilo lokalno skupnost pri realizaciji korakov do pridobitve gradbenega dovoljenja,” so poudarili na ministrstvu.
Sprememba že sprejete prostorske ureditve iz lokalne v državno ne bi imela finančnih posledic, saj je izvedba več kot 27 milijonov evrov vrednega projekta že v pristojnosti države. Od leta 1996 je bilo za financiranje izdelave prostorske in projektne dokumentacije in odkupov zemljišč porabljenih skupaj 3,6 milijona evrov.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa bo treba zagotoviti sredstva za odkup še preostalih neodkupljenih zemljišč in sredstva za dopolnitev projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer 400.000 evrov letos ter 150.000 evrov prihodnje leto, gradnja se bo namreč izvajala v najmanj dveh zaključenih etapah.
Na ministrstvu so v obrazložitvi predloga spomnili, da obstoječa cestna povezava skozi Bled ob južni obali Blejskega jezera že vrsto let ne ustreza obsegu prometa in tudi ne najkakovostnejši turistični podobi in perspektivi Bleda. S preusmeritvijo tranzitnega in dela notranjega prometa izven strnjene poselitve pa bo dana možnost nadaljnjemu razvoju turizma kot osnovni dejavnosti tega območja.
Direkcija RS za infrastrukturo vodi investicijski projekt južne razbremenilne ceste na Bledu od leta 1996, njeno vključevanje v reševanje tega vprašanja pa sega še dlje nazaj, saj so bile že pred letom 1978 izdelane študije, idejne rešitve in primerjave, ki naj bi poiskale najustreznejšo varianto.
Bled spada med tiste slovenske kraje, ki jih motorni promet najbolj ogroža. Ob tem dodajajo, da pomen Bleda ni le lokalni, pač pa ima bistveno vlogo v širšem prostoru tako na nivoju regije kot tudi države. 3,3 kilometra dolga obvoznica med krožiščem na Ljubljanski cesti in priključkom na obstoječo regionalno cesto za Pristavo na koncu Bleda, je tako zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj države.
