S prvim januarjem je v veljavo stopila evropska direktiva, ki občinam in njihovim komunalnim podjetjem nalaga obvezno ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. To pomeni, da je od letos naprej potrebno tekstil, ki ga je bilo do sedaj mogoče odložiti tudi v črne zabojnike z mešanimi komunalnimi odpadki, zbirati ločeno, kakor velja za steklo, papir in plastiko, ki pa imajo za razliko od tekstila na voljo posebne javne zabojnike.
Izdelke iz blaga do neke mere zbira organizacija Humana Slovenija, ki se osredotoča na zbiranje tekstila za ponovno uporabo. Prebivalcem omogoča, da v posebne zbirne zabojnike odložijo še uporabna oblačila in obutev. Ta oblačila ne potrebujejo posebne predelave, da bi bila lahko ponovno uporabna. Ker na terenu že prihaja do konfuznih situacij, občani pa so v tej začetni fazi tudi nekoliko zmedeni glede novega načina ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov, pri podjetju Humana poudarjajo, da kljub direktivi še naprej zbirajo le uporaben rabljen tekstil. Umazanega in strganega tekstila, neprimernega za ponovno uporabo, tekstilnih polizdelkov, šiviljskih in krojaških odpadkov ter oblazinjenega pohištva občani ne smejo oddajati v njihove zabojnike, ampak jih morajo odpeljati v za to namenjene komunalne zbirne centre. Prav tako morajo tam odložiti umazan ali strgan tekstil ter oblazinjeno pohištvo.
Po vsakodnevnem praznjenju zabojnikov šoferji Humane zbrani tekstil prepeljejo v skladišče, v katerem odstranijo netekstilne izdelke, kot so igrače, knjige in plastika. Nato oblačila prepakirajo in pošljejo v specializirane centre za sortiranje, kjer jih razvrstijo glede na njihovo nadaljnjo uporabo. Lani je organizacija zbrala približno 3.000 ton oblačil, kar pomeni povprečno 1,5 kilograma na državljana. Cilj je to številko v prihodnosti povečati na 4 do 5 kilogramov na prebivalca, kar bi zahtevalo tudi večje zmogljivosti za »recikliranje« tekstilnih odpadkov, so nam sporočili iz organizacije.
V Sloveniji Humana nima lastne sortirnice, zato oblačila pošilja v sortirne centre v tujino. Tam jih razvrstijo v tri kategorije: oblačila za ponovno uporabo, oblačila za reciklažo in tekstilne odpadke za obnovljivo energijo. Ponovno uporabna oblačila prodajajo v trgovinah z rabljenimi oblačili v Evropi in Afriki, v Sloveniji pa Humana vodi štiri trgovine z oblačili, zbranimi v drugih evropskih državah.
Približno dve tretjini zbranih oblačil je primernih za nadaljnjo uporabo. Ključno pri tem je, da so oblačila pred oddajo v zabojnik zaščitena v plastičnih vrečkah. Tekstil, ki ni primeren za ponovno uporabo, se v sodelovanju s komunalnimi podjetji odlaga v zbirnih centrih. Tam ga razvrstijo za industrijsko uporabo, na primer za izdelavo krp ali gradbenih materialov, medtem ko popolnoma neuporaben tekstil konča v sežigalnicah.
Humana že več kot dvajset let sodeluje z občinami in komunalnimi podjetji, ki zagotavljajo lokacije za postavitev zabojnikov. Namen tega sodelovanja je zmanjšanje negativnega vpliva hitre mode na okolje in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Humana v Sloveniji upravlja več kot 500 zabojnikov, večinoma v večjih in manjših mestih. Na Obali pa je mreža manj razvita – dva zabojnika sta na voljo zgolj v Kopru.
V obalnih občinah Izola, Koper in Piran imajo občani možnost ločenega zbiranja odrabljenega tekstila in obutve tudi neodvisno od organizacije Humana. Komunala Izola ima vzpostavljeno ločeno zbiranje odrabljenega tekstila in obutve že od leta 2005. Poleg možnosti odlaganja v več zabojnikov po mestu lahko uporabniki še uporabne in dobro ohranjene tekstilne izdelke ter obutev brezplačno oddajo v Center uporabnih predmetov ali na lokaciji zbirnega centra Komunale Izola. Podjetje tovrstnih odpadkov ne obdeluje, zato za nadaljnjo obdelavo in recikliranje skrbi pogodbeni prevzemnik.
V Kopru že več kot dvajset let zbirajo odpadna oblačila, ki jih nato predajajo registriranim prevzemnikom. Uporabna oblačila gredo v tako imenovane trgovine za nakup oblačil »iz druge roke« ali v dobrodelne namene, neuporabna pa se predelajo v industrijske krpe, so pojasnili na Marjetici Koper. V Piranu imajo postavljenih 18 zabojnikov za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Občani lahko odlagajo oblačila, obutev, krpe in podobne materiale, prav tako pa lahko tekstil brezplačno oddajo v Zbirnem centru Dragonja. Za obdelavo in recikliranje skrbi pooblaščeni prevzemnik, ki zbrani tekstil ločuje glede na uporabnost ter zagotavlja recikliranje ali ponovno uporabo. Okolje Piran nato ne obdeluje odpadkov, temveč zagotavlja njihovo pravilno predajo ustreznim izvajalcem.
Ločevanje tekstila v prvi vrsti prinaša okoljske koristi, ko denimo lajša posledice vplivov hitre mode, spodbuja krožno gospodarstvo in podaljšuje življenjsko dobo oblačil. Vseeno bi bilo v luči trajnosti najbolje, da jih že kupujemo čim manj. Pri tem pa odgovornost za boljši jutri pade v roke potrošnika, ki ni vedno zmožen pravilno deponirati tekstila, sploh če nima lastnega prevoza.
V primeru reciklaže oblačil s pomočjo zasebnih ponudnikov, kot je Humana, pa se pojavi vprašanje etičnosti. Če odložite obleko v zabojnik Humane, jim s tem pomagate delati zaslužek, saj oblačila prodajajo naprej. Pojavlja pa se tudi vprašanje, zakaj javna podjetja z novim letom, ko je uredba glede odlaganja tekstila stopila v veljavo, niso poskrbela za več možnosti za odlaganje tekstila tudi drugje. Najbolj problematični so namreč ravno tisti mali kosi oblačil ali strgana oblačila, ki jih pri Humani ne želijo, v črne smetnjake pa prav tako ne sodijo. Sama od sebe ne bodo izginila.
9
