Na ponedeljkovi 3. seji programskega sveta za izvedbo projekta Oskrba s pitno vodo na območju slovenske Istre in kraškega zaledja so župani sprejeli osnutek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta Vodooskrbe slovenske Istre in Krasa. Gre za največji projekt vodooskrbe v zgodovini Slovenije, pri katerem sodelujejo občine Piran, Izola, Ankaran, Koper, Postojna, Pivka, Miren – Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje – Kozina, Divača in Ilirska Bistrica.
Povezovanje in odpornost vodooskrbnega sistema
Projekt, ovrednoten na 118 milijonov evrov, predvideva vzpostavitev povezanega vodovodnega sistema, ki bo oskrbo s pitno vodo v regiji izboljšal, jo naredil varnejšo ter bolj odporno na klimatske in infrastrukturne izzive. Po besedah koprskega župana Aleša Bržana »gre za projekt, ki se deli na dva dela. En del zajema zmanjšanje vodnih izgub z izvajanjem hidravličnih izboljšav, drugi del pa se osredotoča na povezavo med več vodovodnimi sistemi, da se zagotovi nemotena oskrba z vodo za vse prebivalce.«
Z združitvijo štirih regionalnih vodovodov – Rižanskega vodovoda Koper, Kovoda Postojna, Kraškega vodovoda Sežana in Komunale Ilirska Bistrica – bodo zagotovili stabilnost oskrbe, tudi če bi bil kateri od virov začasno nedosegljiv. »Kras je že povezan s slovensko Istro preko Rodika. Z vzpostavitvijo sistema bi lahko v Istro priteklo dodatnih 115 litrov na sekundo, pod pogojem, da bo vodooskrba drugod nemotena,« je dejal Bržan.
Investicija v vodovodni sistem
Strošek projekta vključuje dve večji komponenti: 41,9 milijona evrov za medsebojno povezavo vodovodov ter 75,1 milijona evrov za hidravlične izboljšave in zmanjšanje vodnih izgub. Namen tega pristopa je zagotoviti, da bo vodovodni sistem deloval z minimalnimi izgubami ter nudil zanesljivo oskrbo tudi ob morebitnih izrednih vremenskih dogodkih, ki so v zadnjih letih pogostejši.
Za realizacijo projekta bodo primorske občine izkoristile kohezijska sredstva iz programa 2021–2027, v skupni višini nekaj manj kot 87 milijonov evrov, preostanek pa bodo prispevale same iz svojih proračunov v obdobju šestih let. Prva gradbena dela načrtujejo v letu 2026, celoten projekt pa naj bi bil zaključen leta 2029.
JAN SLAPAR
