Servitski samostan v Kopru, oziroma nekdanjo porodnišnico, je leta 2011 v upravljanje dobila Univerza na Primorskem. Deset let kasneje so začeli z njegovo prenovo. Gre za spomenik državnega pomena. V sredo so javnosti predstavili dosedanjo in nadaljnjo prenovo.
Arhitektka Eva Prelovšek Niemala je opisala, katera dela so že zaključili in kaj vse jih še čaka. »Naredili smo arheološke izkope, sedaj pa izvajamo še večji izkop na površini 450 m2. Leta 2021 smo izvedli obnovo strehe, sedaj pa prenavljamo meteorno kanalizacijo. Naredili smo predhodne raziskave statike, sondiranje ometov s pomočjo restavratorjev, kjer smo iskali ostanke fresk in poslikav. Potem smo izvedli še geomehansko raziskavo in raziskavo gliv na obstoječi leseni konstrukciji objekta«.
K širši prenovi bodo pristopili, ko bo na voljo večja vsota investicijskega denarja. Prostorom v prenovljenem objektu bodo določili novo namenskost. Tukaj bodo stali rektorat, muzej, kavarna, računalniška čitalnica in avditorij za prireditve. Vrt in pritličje pa bosta prosto dostopna javnosti.
Skupaj z gradbenimi in zemeljskimi deli pa so potekala tudi arheološka izkopavanja, kjer so prišli do odkritij, ki segajo vse od rimskega obdobja do današnjega časa. »Med najbolj atraktivne izkopanine bi lahko umestil odkritje rimskodobne arhitekture, rimske obmorske vile, sorodne tisti v Simonovem zalivu, pa tudi ostaline cerkvice Sv. Martina iz srednjega veka, ki je stala pred samostanom,« je razkril Jaka Bizjak iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ko je Univerza objekt dobila v upravljanje, je zagnala delovno skupino, v sklopu katere pod drobnogled vzeli arheološka izkopavanja ter umetnostnozgodovinske teme in vprašanja, ki so jih ta razkrila . Izkazalo se je, da je imel servitski samostan nekoč tudi druge funkcije, ki so jih želeli globlje raziskati in niso bile povezane z dejavnostmi samostana . »Dvanajst let kasneje to skupnostno raziskovanje nadgrajujemo z nadaljnjim zbiranjem spominov, predvsem preko spletne aplikacije, kjer lahko, kdor želi, zabeleži svojo vez z objektom,« je dodala Neža Čebron Lipovec iz Fakultete za humanistične študije. S skupnim zbiranjem spominov bodo gradili bazo vedenja o tem, zakaj je ta objekt spomenik.
ANA ZUPAN
