Marina Izola: Licenca za onesnaževanje

Mužina ni uspel prepričati občinskega sveta, naj dovoli onesnaževanje v izolski marini

Ob izlitju nafte v morje je bila izolska marina deležna precejšnje pozornosti medijev in celotne slovenske javnosti tudi zato, ker koncesionar (družba Marinvest d. o. o.) ob dogodku ni ustrezno reagiral. Postopki v zvezi s tem še niso zaključeni in že je na obzorju nova afera. Na četrtkovi seji občinskega sveta je znova tekla beseda o onesnaževanju. Svetniki in svetnice so namreč razpravljali o predlogu aneksa h koncesijski pogodbi za izolsko marino, kjer koncesionar že leta brez dovoljenja izvaja ladjedelniške dejavnosti, ki onesnažujejo okolje – predvsem brušenje, barvanje in druga dela v zvezi z vzdrževanjem plovil. Po tem ko je to več let počel nemoteno, se je opogumil do te mere, da je od občine zahteval, naj mu pisno dovoli izvedbo del oziroma onesnaževanje, ki ga s temi deli povzroča. 

Kljub temu, da namerava občina z novim občinskim prostorskim načrtom ladjedelniško dejavnost v Izoli zaradi onesnaževanja, ki ga ta prinaša, omejiti na minimum, je bil v odločanje občinskemu svetu poslan predlog aneksa h koncesijski pogodbi za izolsko marino, s katerim bi opravljanje ladjedelniške dejavnosti razširili na območje marine v samem središču mesta. Toda ta drznost koncesionarja ni bila največje presenečenje – prisotne je namreč še bolj začudilo, da je pravnik Aleksij Mužina, ki je v imenu občine vodil pogajanja s koncesionarjem, predlagal, naj se z aneksom izvajanje ladjedelniških del v izolski marini dovoli. Ob tem je podal pravno obrazložitev, po kateri se ta dela v marini že izvaja in da občina v zvezi s tem ne izvaja nadzora. Svetnikom je predlagal, naj koncesionarju dovolijo izvajanje ladjedelniških del, saj jih tam že izvajajo in je po njegovem bolje, da jih izvajajo z njihovim dovoljenjem kot brez njega.

Čeprav gre za mnenje uglednega pravnega strokovnjaka, se svetnice in svetniki niso pustili zmesti. Tudi če se je zanašal na to, da gre za njegovo pravno avtoriteto proti stališču laikov, je prevladala njihova zdrava pamet – tako, da so se argumentirano uprli tovrstnemu »pravnemu stališču«

Svetnik socialnih demokratov Leonid Danilovič je opozoril na težavo, ki jo ima občina z izvajanjem nadzora: »Mi lahko (v aneks) napišemo karkoli. To ni nič. Brez pravega nadzora bodo oni to izigrali. Prepričan sem v to. Tisti, ki se tam sprehajamo, vemo, da se tam izvajajo remonti, jaz sem proti temu.« Poleg njegovih svetniških kolegic in kolegov iz vrst opozicije, predvsem Romine Kralj (SD) in Antona Baloha (IŽL), sta jasno nasprotovanje licenci za onesnaževanje izrazila tudi Dušan Ambrož in Robert Turk iz vrst liste Izolani ter Diana Peloza iz svetniške skupine Gibanja Svoboda. Stališč pravnika Mužine med razpravo v občinskem svetu ni podprl nihče od razpravljajočih svetnic in svetnikov. 

Župan je na podlagi razprave in zgoraj navedenih stališč, izrečenih v občinskem svetu, predlagal, da se točko umakne z dnevnega reda. Svetnice in svetniki so sprejeli županovo pobudo, da se do ene od naslednjih sej pripravi nov predlog aneksa, ki bo upošteval pomisleke strokovnih služb, občinskega sveta in prebivalcev. 

Ob načrtovanju in izgradnji marine ni bila zapostavljena potreba po servisiranju plovil. Ker je marina locirana v samem mestu, je bilo določeno, da se bodo servisne in ladjedelniške dejavnosti izvajale v izolski ladjedelnici in nikakor ne v marini. 

 

Kako je lahko prišlo do situacije, da v praksi ni nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe? 

Posledice neizvajanja nadzora so očitne – med drugim tudi nenadzorovano onesnaževanje. Ob tem je šel dr. Mužina tako daleč, da je občinskemu svetu v sprejetje predlagal tudi to, naj občina Izola s koncesionarjem podpiše sporazum, s katerim se bo Universal service d. o. o.  obvezal, da občine ne bo tožil za šestletno zamudo pri gradnji pomola, ki jo je povzročil sam – v zameno za to, da občina zaradi kršitev koncesijske pogodbe ne toži njih. 

Z umikom predloga aneksa je tudi ta predlog sporazuma začasno umaknjen z dnevnega reda. Ob tem se odpira vprašanje, ali je končno nastopila ura, ko se bo občina lotila nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe, ugotavljanja kršitev in njihovega sankcioniranja. 

Konec koncev gre za elitno lokacijo v samem središču Izole, ki jo koncesionar nenadzorovano onesnažuje, medtem ko se občinski svet poziva, naj namesto sankcioniranja storilce zgolj amnestira. Četrtkova seja je pokazala, da občinski svet ni pripravljen zavzeti pasivne vloge, ki jim jo namenja dr. Mužina, temveč se bo aktivno lotil nadzora in sankcioniranja kršitev koncesijske pogodbe.

Kršitve koncesijske pogodbe in s tem povezano onesnaževanje predstavljajo zgolj vrh ledene gore, saj so vidne vsem in jih ni težko prepoznati. Pri podrobnejšem raziskovanju zadeve smo odkrili dodatno razsežnost nezakonitih praks v marini. 

Bistvo in namen koncesijske pogodbe je v tem, da država ali občina ostane nesporni lastnik zemljišč, ob tem pa koncesionarju dovoli uporabo zemljišča in akvatorija za izvajanje dejavnosti v obdobju trajanja koncesijske pogodbe. Pri preverjanju obsega zemljišč, ki so dodeljena koncesionarju, smo ugotovili, da je ta v nasprotju z zakonodajo uspel vpisati stavbno pravico na teh zemljiščih ter posledično hipoteke na državno lastnino in se v primeru nekaterih parcel v zemljiško knjigo praktično vpisal kot lastnik. Zakonodaja, na kateri temeljijo koncesijska razmerja, tega ne dovoljuje. Že hiter vpogled v zemljiško knjigo zadostuje za spoznanje, da je na vidiku nova resna afera v zvezi z izolsko marino. V to kislo jabolko bodo morali še pred obravnavo novega predloga aneksa ugrizniti tudi v občinskem svetu.

U. R.

Back to top button