
Če ste se kdaj sprehajali skozi Ulico osvobodilne fronte, zagotovo niste spregledali enih od najlepših vrat v Kopru — tistih, okrašenih z rastlinami in številnimi rokodelskimi umetninami. Mojo pozornost so pritegnila lani, ko se je na njih pojavilo sporočilo: »Vrni mi kaktus, Ridammi il mio cactus, Give me back my cactus!« Žal mi je bilo osebe za vrati, ki je zaupala lokalni skupnosti in pustila svoje rastline, da na prostem krasijo staro ulico, potem pa ji je nekdo ukradel kaktus, za katerega je skrbela. Tat kaktusa do novoletnih praznikov ni vrnil, zato smo lahko decembra na vratih prebrali: »Srečno vsem mimoidočim, še posebej kradljivcem mojih rastlin!« Novo leto pa se je za osebo za vrati dobro začelo, saj je od neznanca prejela nov majhen kaktus. Seveda se mu je v svojem slogu zahvalila s sporočilom na vratih. Želela sem izvedeti, kdo je oseba, ki stoji za to ljubko lokalno zgodbo, vendar se stara vrata ne odpirajo in zdi se, kot da ne vodijo nikamor. Namesto da bi trkala na vsa sosednja vrata, sem se odločila, da bom z neznano osebo komunicirala na njen način – pustila sem ji sporočilo med rastlinami. Nedolgo zatem sem prejela telefonski klic z neznane številke.
Oseba za vrati
Neznanka me je prijazno povabila na pogovor v svoje stanovanje v palači Barbabianca. Ko te nekdo povabi v palačo, seveda prideš. Tako sem spoznala lastnico kaktusa — Metko Kovač. Razložila mi je, da živi v stanovanju, kjer je nekoč baronica Teresa Barbabianca sprejemala goste. V današnji dnevni sobi so nekoč igrali Tartinijeve skladbe. Stanovanje z vsemi starimi detajli je še vedno poklon tistemu času, vendar mu je nova lastnica vdihnila popolnoma drugo življenje. Z vsemi umetninami, knjigami, drobnarijami in rastlinami, ki ga polnijo, ima to stanovanje resnično dušo. Težko je verjeti, da je to Metkin dom šele šest let.
Metka je delala kot učiteljica v Osnovni šoli Dekani, kjer je živela. Ko se je upokojila, se je odločila, da se preseli v središče mesta. »Vse, kar se dogaja, se itak dogaja v Kopru. Če si na tekočem, lahko opaziš, da se tukaj veliko dogaja. Vsak dan so literarni dogodki, razstave, koncerti ob koncih tedna … Tukaj se dogaja, samo ljudje se ne zanimajo,« je dejala.
Metka je končala gimnazijo in nato dve leti višje pedagoške šole, kar je, kot razlaga, nekoč zadostovalo, da je lahko postala učiteljica. Naknadno je Metka, čeprav ji ni bilo treba, končala tudi Pedagoško fakulteto. »Istočasno, kot se je moja hči vpisala na Filozofsko fakulteto, sem se jaz vpisala na Pedagoško,« pravi Metka. Obakrat sta bili temi njenih diplomskih nalog usmerjeni v likovno umetnost in likovno vzgojo – Grafika v osnovni šoli in Dekorativna umetnost pri likovni vzgoji.
Vsestranska umetnica
S plakatov, ki jih Metka obeša na vrata, je razvidno, da gre za žensko, ki je nadarjena za likovno umetnost. Toda šele ko vstopite v njeno stanovanje, vidite razsežnost njenega talenta. Povsod so slike, skulpture, različni okraski in zdi se, kot da Metka obvladuje vse umetniške tehnike. Dodala je, da jo poleg likovne umetnosti zanima tudi glasba. Šest let je delala kot učiteljica glasbe in vodila zbore. Da ima glasbo v krvi, dokazuje dejstvo, da je tudi njena hči flavtistka in glasbenica. Metka je članica Društva prijateljev mladine Koper, nevladne prostovoljne organizacije, katere cilj je dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov, posebej ranljivih skupin, in je v sklopu tega organizirala, pisala in igrala tudi v predstavah za otroke. Pisanje zgodb za otroke ji je šlo samo od rok, saj je velik del svojega življenja preživela z njimi. Zdaj piše pravljice v treh jezikih, ki jih ilustrira Mateja Pečar. Metka je zelo kreativna ženska, ki išče izhode za svojo žarečo ustvarjalnost.
Ukradeni kaktus
Tako kot umetnost ima Metka rada tudi rastline. Nekatere hrani na vratih pred stavbo, niti v sanjah ne bi pomislila, da bi rastline kdo ukradel. Dokler ni izginil kaktus. Ta je bil zelo visok, zato je tat potreboval kar močno voljo, da ga je odnesel. »Dobro, boljše je, da kradejo rastline in knjige kot kaj drugega,« se je nasmejala Metka. Ukradeni kaktus ji je pokazal, da ljudje dejansko posvečajo pozornost vratom, zato se je odločila, da jih bo izkoristila kot še en način, da sprosti svojo ustvarjalnost in se pri tem zabava. Pravi, da opaža, da se tudi turisti ustavljajo in fotografirajo vrata. Novi kaktus je bil presenečenje in ne ve, kdo ga je prinesel — morda je bil to celo tat kaktusov sam.
Sonja Knežević
Poznate tudi vi kakšno lokalno legendo? Pišite nam na info@megafon.si